Lara je postala »prava hribovka«, saj je uspešno namočila in malce raztrgala svoj prvi kupljeni in čisto nov zemljevid
Objavil(a): Matej Ogorevc
Čeprav so zime vedno toplejše in so v teh dneh v gozdovih že veselo cveteli zvončki in trobentice se je v hribih našlo dovolj snega, da se nas je 14 nadobudnih mladih na zimski planinski šoli naučilo marsikaj o užitkih in tudi nevarnostih v gorah v zimskih razmerah.
Z Matejem sva se v četrtek, 3. marca, na pot odpravila kar z avtobusom. Med vožnjo sva opazovala naletavanje snežink in ugibala koliko snega bo v Radovni, kjer smo te štiri dni stanovali v udobni hiški. Izkazalo se je, da ga je kar dosti, oziroma ravno prav za kepanje. Do večera smo se že dodobra spoznali in sodelovali, ko smo bili malce izgubljeni na nočni in sneženi orientaciji. Lara je postala »prava hribovka«, saj je uspešno namočila in malce raztrgala svoj prvi kupljeni in čisto nov zemljevid. Tukaj smo prvič spoznali, da sneg prinaša gaženje in tega je bilo na šoli več kot dovolj, včasih je šlo tudi čez popek.
V petek smo odšli na prvo turo. Že prejšnji dan smo ugotovili da bomo proti vrhovom pogledovali le iz dolin, saj je bila nevarnost plazov prevelika. Pa nič zato - pot do koče v Krnici in naprej je obsijana s soncem naravnost pravljična. Spremljalo nas je grmenje in veličastni prizori plazov, ki so nas opozarjali, da se je potrebno pozimi v hribe odpraviti z glavo. Spoznali smo delovanje žolne ter naredili prerez snežne odeje, ki je bila debela skoraj 2 metra. Seveda je bilo potrebno užiti zimo, tako da smo se kepali, skakali v sneg, delali angelčke, ... Na poti nazaj smo sestopili mimo Mihovega doma, od tam pa odrinili proti avtomobilom.
Naslednji dan smo se (vsaj nekateri) zbudili z »musklfibrom«. Osem urna hoja po snegu prejšnjega dne je pustila pečat. Je pa sobota bila toliko bolj umirjena, saj smo se zaradi slabega vremena držali predvsem v topli in suhi hiši. Prišli so gorski reševalci in nam predstavili svoje delo in osnove ravnanja pri plazu. Hvala jim za predstavitev in za pripravljenost pomagati. Popoldne smo preživeli najprej ob poslušanju predavanj o opremi in nevarnosti, kasneje pa nas je deževno vreme »prisililo« k druženju ob družabnih igrah in velikih količinah bonbonov. Sledovi nohtov zaradi bojev pri Jungle speedu nas bodo še kakšen teden opominjali na nevarnosti na zimski planinski šoli. =)
Nedelja je prišla prehitro, zvok zapiranja zadrge potovalke je naznanil da se neizbežno bliža konec. Ampak še prej smo odšli še na eno turo, tokrat do Kovinarske koče v Krmi. Pohodne palice smo nekateri raje zamenjali za dežnik, saj je sprva snežilo, kasneje pa tudi deževalo. Mnogo boljše kot vreme je bilo vzdušje v skupini in kot bi mignil smo prišli do cilja. S skupnimi močmi smo uspeli pripraviti dovolj trdo podlago, da smo lahko vadili ustavljanje s cepinom. Zanimiva je bila simulacija reševanja ljudi iz plazu, saj se je izkazalo, da bo treba še malo povaditi.
Dolina Radovne nam je voščila slovo s plazom z bližnjih sten. Grmenje je pritegnilo našo pozornost in nekateri smo kar v copatih stekli ven pogledat kaj se dogaja. Pred razhodom smo se ustavili še na pici in, kot je vedno navada, analizirali te štiri dni. Skupni sklep je bil: imeli smo se fajn, veliko smo se naučili in z veseljem se bomo izletov in izobraževanj še udeležili.
Hvala Mateju in Andreju za znanje, navdušenje, fino družbo in dobro kuho!
Besedilo Anja Kos, foto Kristjan Japelj, video Lara Ulčakar
Najdi nas na Facebooku
