»Kam gremo pa naslednje leto na tabor?« me vpraša osnovnošolec Luka, ki hodi na izlete mladinskega odseka, ko ga srečam pred trgovino. Planinski tabor je vrhunec doživetij za vsakega mladega gornika. Biti nekaj časa med prijatelji, ko izza šotorskega krila pokukaš v zvezdnato nebo ali pa se stiskaš, ko zunaj divja nevihta, ko so ti za tiste dni vodniki starši, ki ti odkrivajo lepote gorskega sveta in s katerimi se igraš igre brez meja ter zapoješ zvečer ob tabornem ognju in zraven še poveš kakšen vic ali prigodo z izleta, ko si enostavno srečen.

Da so planinski tabori uspešnica, je bilo potrebno v preteklosti storiti marsikaj. Predvsem gre zahvala vsem, ki so delali in tudi sedaj delajo z mladimi. Po dobrih 60-ih letih obstoja orgniziranega planinstva na Slovenskem in slabih 10 let po ustanovitvi Planinske zveze Slovenija se je vse bolj razmišljalo o vključevanju mladih v planinsko dejavnost. Tako je Planinska zveza Slovenije aprila 1956 na Šmarjetni gori ustanovila Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije (MK PZS). Torej v letu 2006 praznujemo 50-letnico delovanja Mladinske komisije PZS.

Glavna naloga Mladinske komisije vse od njenega nastanka naprej je skrb za vzgojo in izobraževanje mladih na področju planinstva. V vseh teh letih je postalo delovanje Mladinske komisije PZS zelo široko razvejano. Takoj po ustanovitvi MK PZS je le-ta pričela z izobraževanjem mladinskih vodnikov, ki so pričeli skrbeti za mlade v planinskih društvih. ob ustanovitvi MK PZS so se namreč znotraj planinskih društev pričeli ustanavljati tudi mladinski odseki (MO). Ti so na ravni planinskega društva začeli skrbeti za planinske aktivnosti za mlade, vendar so bili usklajeni z delovanjem Mladinske komisije, ki pa je skrbela za delo z mladimi na vseslovenski ravni. Le sedem let po ustanovitvi MK PZS, leta 1963, so začeli  v mladinskih odsekih planinskih društev z izvajanjem prvih Planinskih šol – izobraževanjem mladih za varno hojo po gorah.

Planinska šola je danes pogoj za pridobitev zlatega znaka Mladi planinec. To pomeni, da so se mladi z osvojenim zlatim znakom sami sposobni pripraviti na turo ter se gibati na znanih poteh. Akcija Mladi planinec, ki se je ob uvedbi leta 1969 imenovala Pionir planinec, je namenjena vsem mladim, ki v spremstvu vodnikov, mentorjev ali staršev spoznavajo gorski svet, se učijo planinske dejavnosti ter krepijo vrline kot so tovarištvo, vztrajnost, vedoželjnost. Ker gre za postopno izobraževanje, je tudi nagrajevanje postopno, od bronastega in srebrnega do zlatega znaka. Zelo pridni udeleženci izletov pa lahko osvojijo tudi več zlatih znakov.

Ker so otroci že pred vstopom v osnovno šolo sposobni več kot uro dolge hoje, je MK PZS nekaj let zatem uvedla akcijo tudi za najmlajše in sicer Ciciban planinec.

Kot je že bilo zapisano, je vzgojna in izobraževalna vloga MK PZS najpomembnejša, zato je MK PZS leta 1969 ustanovila Odbor za vzgojo in izobraževanje. Zelo pomembno je imeti take ljudi, ki mlade izobražujejo in jih vzpodbujajo k planinskim dejavnostim. Od ustanovitve MK PZS naprej so to delo opravljali mladinski planinski vodniki. Ker pa so bili vodniki predvsem izšolani za vodenje po gorah, je MK PZS v letih 1971 do 1973 vpeljala seminar za mentorje. Mentorji planinskih skupin so danes ključne osebe, ki v okviru planinskih skupin poučujejo planinske vsebine in pomagajo vodnikom pri vodenju izletov. Izobraževalne dejavnosti v okviru MK PZS so v 80-letih vse bolj potekale v Bavšici, kjer je bil najprej postavljen Vzgojno izobraževalni center Bavšica, leta 1999 pa je bila zgrajena posebna zgradba za namen poučevanja in se imenuje Planinsko učno središče Bavšica. Za popostritev dela z mladimi je MK PZS skupaj z PD Domžale leta 1989 organizirala Tekmovanje Mladina in gore, ki je tako letos potekal že 17.

Ker mladi niso le cicibani in osnovnošolci, se je MK PZS sčasoma usmerila tudi v starejše starostne skupine in tudi za njih pripravila programe. Tako se mladi od konca 80-let naprej lahko udeležujejo mladinskih taborov, tečajev gorništva ter za ljubitelje smučanja še posebno zanimivih Tednov turne smuke. 

V drugi polovici 90-let je MK PZS obudila planinska orientacijska tekmovanja, ki so bila še posebno organizirana na območju Štajerske. Tako je leta 1998 na Menini potekalo prvo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Danes se planinsko orientacijska tekmovanja odvijajo v 8 področnih ligah, osnovnošolci pa tekmujejo v dveh težavnostnih kategorijah.

Tako Planinska zveza Slovenije kot mladi pa s svojo dejavnostjo niso ostali le v okviru slovenskih meja. Že od srede 60-letih prejšnjega stoletja so se tudi mladi v okviru Planinske zveze udeleževali raznih taborov, seminarjev in izmenjav v drugih državah. Na tem mestu se lahko pohvalimo, da smo pri delu z mladimi bili večkrat za zgled v tujini. Danes je MK PZS članica organizacije Youth Commission UIAA, katere ena izmed ustanovnih članic je bila tudi MK PZS.

V okviru Mladinske komisije danes delujejo:

• Planinske skupine (običajno v obliki krožka na osnovni šoli, ki jo vodi mentor),
• Mladinski odseki pri Planinskih društvih,
• Pokrajinski odbori mladinskih odsekov (za lažje delovanje ima Mladinska komisija 11 pokrajinskih odborov po celi Sloveniji, v njih pa so vključeni mladinski odseki – so torej vmesna stopnja med Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki),
• Zbor mladinskih odsekov (najvišji organ organiziranja mladih znotraj PZS, na katerem se enkrat na leto zberejo predstavniki mladinskih odsekov in odločajo o pomembnih zadevah s področja združevanja in delovanja mladih planincev),
• Upravni odbor MK PZS (skupina mladih, ki jih mladinski odseki izvolijo, zato da vodijo delovanje Mladinske komisije med dvema Zboroma MO),
• Odbori MK PZS (odbor za vzgojo in izobraževanje, Odbor za mentorje planinskih skupin, Odbor za mednarodno sodelovanje, Odbor za orientacijo, Založniški odbor, Vodniški servis Izidor).

Za vsemi dosežki Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki se jih je v teh petdesetih letih nabralo ogromno, pa stojijo predvsem ljudje. Ker jih je bilo veliko, naj bo omenjen zgolj eden, prvi predsednik, to pa je bila ženska, Mara Švent.

Dušan Prašnikar,

Mladinski odsek PD Domžale