Razlogi za pripravo novih pravilnikov
Akciji Ciciban planinec in Mladi planinec že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja nista bili deležni celostne prenove. Ob spremljanju izvedbe obeh akcij ob sedanjih določilih pravilnikov smo ugotavljali nekatere slabosti in pomanjkljivosti:

• Bronasti in srebrni znak mladega planinca sta bila (pre)hitro dosegljiva v kratkem časovnem obdobju, potem pa so otroci morali »čakati« na opravljeno Planinsko šolo, da so lahko dosegli zlati znak.

• Ob vrednotenju dosežkov za posamezno priznanje je bilo v ospredju predvsem število opravljenih izletov, ne pa tudi njihova vsebina, ki pripomore k boljšemu osebnemu planinskemu znanju, veščinam in izkušnjam.

• Dnevniški zapisi so največkrat zadostili minimalnemu evidenčnemu vidiku, le redko pa se je krepila ustvarjalna moč in širila izraznost planinstva.

• Z drugimi planinskimi oblikami dela sta bili akciji slabo povezani.

• Prihajalo je do zapletov glede razlag o večdnevnih turah in vpisovanju taborov.

• Večkrat je bila izpostavljena neprivlačnost dnevnikov; najbolj aktivni mladi obiskovalci gora so imeli po več dnevnikov, posameznih priznanj pa niso prejeli večkrat.

• Postopek podeljevanja priznanj je potekal prek Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, zato društva niso imela stika z družinami, vrtci in šolami na svojem območju.

Pri obeh akcijah je v obdobju zadnjih osmih let opazen velik padec števila udeležencev in števila podeljenih priznanj. Gre za del širšega problema upadanja števila mladih v članstvu planinske organizacije. Proces prenove obeh akcij je bil že večkrat začet, vendar zaradi različnih razlogov ni bil nikoli dokončan in uresničen.

Strokovne podlage
Z udeležbo v obeh programih naj otroci in mladostniki ob izletniški dejavnosti pridobijo uporabno planinsko znanje, veščine in izkušnje, ki omogočajo:

• celovito doživljanje in soustvarjanje planinstva,

• varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah,

• kakovosten in postopen osebni planinski razvoj: od majhnega k velikemu – v znanju, odnosih in dosežkih,

• zavedanje o pomenu civilne družbe, aktivne vloge posameznika in prostovoljnega dela.

Najučinkovitejši izraz in celo sinonim planinstva je izlet (najprej sprehod, kasneje pa tudi pohod, tura in turni smuk). Izlet je najpogostejša oblika in hkrati tudi metoda dela planinskega usposabljanja in tudi obeh programov. Gre za načrtovano sklenjeno učno enoto gibanja, spoznavanja oblik, procesov in pojavov v naravi in povezovanja različnega znanja z drugih predmetnih področij v nedeljivo – in kar je najpomembneje – novo in z otrokovim lastnim trudom ustvarjeno celoto.

Varnost v gorah ni samo splet organizacijskih in tehničnih opravil ter znanja iz gibanja in uporabe opreme, pač pa o varnosti ne moremo govoriti brez poglobljenega odnosa do gora in odnosa do sočloveka v gorah. Dosedanja praksa kaže, da znanja za varnejše in doživetij polnejše obiskovanje gora ni mogoče pridobiti mimogrede, s kratko (pa čeprav kakovostno) pripravo pred izletom. Tako kot za vsako področje človekovega delovanja, je tudi za planinstvo potrebno načrtno, sistematično in večletno delo. Zato dejavnosti v naravi načrtujmo čez celo leto in tako skrbimo za stalno in redno športno aktivnost.

Za razliko od Planinske šole, ki vsebine analitično členi v posamezne predmete, v obeh programih uporabljamo pristop prepletanja in povezovanja planinskih vsebin s čimer se približujemo dejanskemu dogajanju v gorah. Pri gibanju v naravi se posamezne vsebine na izletu ponujajo kot nedeljiva celota. Zato je vredno izkoristiti to izjemno priložnost za učinkovitejše podajanje planinskih vsebin.

Med obema programoma se vsebine in cilji povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Dejavnosti dajejo mladim možnost, da aktivno pridobivajo planinsko usposobljenost in stalno dvigujejo osebno raven planinstva. Izvedba obeh programov bo tem bolj kakovostna, če bo prilagojena posamezniku, planinski skupini in posebnostim okolja (domačega in planinskega) v katerem ju izvajamo. Prevladujoči vzgojni koncept »Delo z mladimi« dopolnjuje programsko vodilo »Mladi za mlade«.

Izvajanje programa lahko poteka v okviru organiziranih oblik (planinska skupina v mladinskem odseku, vrtcu ali šoli) in v okviru neformalnih oblik (družinsko planinstvo) planinskega delovanja. Izvajalcu programa je omogočeno, da vsebine s strokovno avtonomnostjo smiselno razporedi tako, da ista generacija ni deležna istih (izletniških) vsebin.

Otrok naj bo stalno deležen pozitivnih povratnih informacij o napredku, razvoju in doseženemu znanju, zagotovimo mu svetovanje za izboljšanje in ga pri tem spodbujamo. Če otroka spremljamo na ta način, ob koncu programa ali pri prehodu med posameznimi stopnjami, dosežene ravni ni treba posebej preverjati. Zavestno se izogibamo ocenjevanju, ki spodbuja tekmovalnost, rivalstvo in zunanjo motivacijo. Spremljanje ravni znanja ni končni cilj, temveč stalen proces osebne planinske rasti. Za lažji prehod na nov način dela smo v celotnem procesu predvideli nekatere kakovostno in količinsko opredeljene dejavnosti in cilje, ki so nekakšni mejniki in s pomočjo katerih bomo spremljali napredek otrok.

Glavne vsebinske rešitve

• Povečujemo število izletov, ki jih je treba opraviti za dosego posameznega priznanja, saj ocenjujemo, da je dovolj možnosti za izvedbo v okviru dejavnosti planinskega društva, družine, vrtca ali šole (izleti so enakovredni). S tem želimo enakomerneje porazdeliti obdobja za dosego posameznega priznanja (dve do tri leta) in optimizirati ali uskladiti gibalni del planinstva s procesom sistematičnega planinskega usposabljanja z vsebinami Planinske šole.

• Dnevnik, ki ga bodo udeleženci prejeli ob začetku programa, bo sestavljen iz treh delov: članskega, tekmovalnega (vanj se bodo vpisali izleti, ki ustrezajo zahtevam za dosego posameznega priznanja) in spominskega (v njem bodo zabeležene aktivnosti, ki ne sodijo v tekmovalni del).

• Izletniško dejavnost usmerjamo v prostoru (spoznavanje različnih planinsko zanimivih območij – od bližnje okolice k drugim gorskim območjem) in času (vzpodbujamo celoletno gibalno dejavnost). Z vsebinskimi vodili vzpodbujamo proces samovodenega planinskega usposabljanja, ki ob poudarjeni izletniški dejavnosti povezuje teorijo s prakso.

• V obeh programih povezujemo različne dejavnosti (izlete, srečanja, delo planinskih skupin ...), ki bogatijo in širijo planinstvo. Posebna pozornost je namenjena enakovrednemu vključevanju družine kot vedno bolj razširjeni obliki planinskega delovanja.

• Priprava in izvedba obeh programov je v rokah družin, planinskih društev, vrtcev in šol, naloge Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije pa so usposabljanje strokovnih delavcev v športu s področja planinstva, skrb za promocijo ter zagotavljanje finančnih sredstev za priznanja.

• Pogoji za dosego posameznih priznanj so povezani s spoznavanjem različnih oblik planinskega delovanja in so usklajeni s smernicami starostnega programa planinskih skupin.

• Priznanja v programu Ciciban planinec ponazarjajo vabilo za pot v gore ter predstavljajo življenje v tistem delu gorskega sveta, ki ga cicibani v tem obdobju praviloma obiskujejo.

• Priznanja v programu Mladi planinec ostajajo enaka kot doslej. Zlati znak mladega planinca je mogoče osvojiti tudi večkrat.

• Dosedanja priznanja se bodo podeljevala še do konca leta 2011, v prehodnem obdobju pa se otroci sami odločijo, ali se bodo vključili v program v skladu z novim pravilnikom.

• Oba programa ohranjata povezanost s programoma Zlati sonček in Krpan.

• Pogoji za dosego posameznih priznanj za otroke s posebnimi potrebami niso natančno določeni. Poudarjena je strokovna avtonomnost usposobljenih izvajalcev, ki sami – glede na možnosti in sposobnosti otroka s posebnimi potrebami – določajo raven zahtevnosti.

• Podeljevanje priznanj je v celoti preneseno na domača ali najbližja planinska društva, s čimer se bo okrepil stik društev z izvajalci.

• Glede na vse spremembe in ob razumevanju, da je akcija enkratno dejanje, program pa daljši, usmerjeni in vodeni proces delovanja, predlagamo preimenovanje obeh akcij v Program Ciciban planinec in Program Mladi planinec.

Izpostavljene dileme in vprašanja

• Ali tesna povezanost vsebin ne napeljuje k temu, da bi namesto dveh pravilnikov pripravili samo en pravilnik?

• So našitki v programu Ciciban planinec ustrezna izvedbena rešitev za dosego namena podeljenega priznanja?

• Je razmerje števila izletov (5 + 5 + 5 + 5 = 20) v Programu Ciciban planinec preveliko?

• Je skupno število izletov v tekmovalnem delu Programa Mladi planinec (8 + 8 + 8 = 24) ustrezno?

• Ali s predlagano vsebino izletov in geografsko lego izključujemo ali (finančno, socialno) zmanjšujemo možnosti udeležencem s planinsko manj razvitih območij?

• So priporočene vsebine in dejavnosti na izletih prilagojene starosti udeležencev?

• Je postopnost razporejenosti izletov (sprva po možnosti dva, zatem praviloma dva in na koncu po dva izleta) v vsakem letnem času ustrezna?

• Naj ostane dosedanji izpit iz Planinske šole še naprej obvezen za dosego zlatega znaka?

• Bodo redni udeleženci programa ob koncu osnovne šole dosegli raven samostojnejšega gibanja po lahkih in zahtevnih poteh?

• Ali se strinjate s preimenovanjem obeh akcij v program?

Navedena vprašanja niso edina, ki se vam bodo porajala ob branju obeh pravilnikov, so vam pa lahko v pomoč pri evalvaciji.

Postopek sprejemanja končnih rešitev
Upravni odbor Mladinske komisije je izbral zunanja sodelavca in imenoval delovno skupino, ki skrbi za izvedbo projekta. Po končani javni razpravi bo delovna skupina v sodelovanju z zunanjima sodelavcema pripravila poročilo o poteku javne razprave in pripravila končni predlog, ki ga bo obravnaval in sprejel upravni odbor Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Sprejeti predlog bo ponovno objavljen v Obvestilih PZS in bo poslan v potrditev upravnemu odboru Planinske zveze Slovenije. V času do potrditve bo še mogoče posredovati predloge v obliki pisnih dopolnil.
V času javne razprave bo delovna skupina v sodelovanju z vabljenimi ilustratorji in oblikovalci pripravila tudi osnutke celostne grafične prenove obeh programov. Rešitve bodo predstavljene javnosti v času po sprejemu pravilnikov na upravnem odboru Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije.
Če bo šlo vse po načrtu, bo projekt prenove končan do jesenskega zbora mladinskih odsekov.

Poziv za posredovanje predlogov, dopolnitev in kritičnih razmišljanj
Oba predloga pravilnikov sta dosegljiva na Prenova CP - javna razprava in Pravilnik MP - javna razprava. Objavljeni besedili sta v Wordu, tako da lahko svoje predloge posredujete v obliki komentarjev ali z vključeno funkcijo Sledi spremembam. Svoje prispevke posredujte do 15. maja 2010 na elektronski naslov mladinska.komisija@pzs.si ali po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova ulica 9, p. p. 214, SI–1001 Ljubljana; s pripisom »Prenova akcij MP in CP«.

Delovna skupina: Uroš Kuzman (vodja), Manca Čujež, Urška Kocbek, Vesna Lenart in Nuša Vanič.
Zunanja sodelavca: Borut Peršolja in Mateja Peršolja.