DELO PLANINSKIH SKUPIN

 

V tokratni številki smo posebno pozornost posvetili pripravi planinskih krožkov in celoletnemu programu dela. Svoje izkušnje so z nami delili Bojana Pitamic Rojc (MO PD Kobarid), Irena Kumer (OŠ Braslovče), Petra Kumer Lesjak (vrtec OŠ Braslovče), Amadej Kumer (mladinska skupina PD Dobrovlje Braslovče) in Anita Mlinarič (OŠ Gornja Radgona).

Vsakdo je začel na začetku. Poskusite se potopiti v njegovo vlogo in mu čim bolje svetovati. Kako nastopiti pred skupino otrok, da si pridobite avtoriteto in njihovo pozornost?

Bojana: Skupina otrok, ki obiskuje planinski krožek, je pri nas že nekaj let izoblikovana, tako da novi otroci kar »splavajo« v naš tok dejavnosti. Če so otroci živahni in jih želimo umiriti, imamo že nekaj let dogovor, da vodnik/mentor začne na glas odštevati od deset navzdol. Otroci se mu pri tem pridružijo, in ko pridemo do števila nič, pomeni, da smo vsi tiho in da lahko takrat govori le eden. Takšna taktika je pri nas učinkovita, uporabljamo jo na izletih, taborih in drugih planinskih dejavnostih. Način pridobivanja avtoritete je odvisen od vsakega posameznika, recepta ni, največ prinesejo izkušnje. Ko si ustvariš avtoriteto, o tem, kako boš nastopil pred skupino, ne razmišljaš, ampak se tam preprosto prikažeš in skupina ve, kaj sledi.
Irena: V vlogi mentorice mladih planincev sem že več kot 15 let, in ko na šoli pogovor nanese na planince, to navadno povežejo z mano. Učenci čutijo, da delo mladih planincev na šoli podpira tako vodstvo kot učitelji. Na razrednih urah navadno čestitajo učencem, ki dosežejo dobre rezultate pri orientaciji ali na tekmovanju Mladina in gore. Povprašajo jih o pohodih in jih zanje navdušujejo. Na začetku leta o planinski dejavnosti seznanijo tudi starše. Učencem se zdi zelo imenitno, ko jih po uspešnem tekmovanju sprejme ravnateljica in jim čestita.
Petra: Otroci me poznajo že iz vrtca, zato je nekoliko lažje. Njihovo pozornost pritegnem na začetku izleta, kjer se dogovorimo, kako se bomo obnašali na pohodu, predstavim vzgojiteljice, vodnike, ki nas bodo spremljali, in otroke iz treh podružnic. Za uvodno motivacijo se igramo banse, bibarije, gibalne igre.
Amadej: Avtoriteto si najlažje pridobiš z izvirnostjo in pogovorom. Otroci te bodo poslušali z odprtimi očmi in ušesi in takoj boš imel delček avtoritete. Podobno lahko dosežeš z igrami. Pri tem moraš paziti, da ne prestopiš meje dovoljenega. Kdor koli želi, da planinske skupine delujejo, kot je treba, mora temu posvetiti kar nekaj prostega časa. Vendar verjemite, da se vam trud povrne ob pogledu na nasmejane obraze otrok, ko vidiš, da so se zabavali, uživali in se srečno vrnili s pohoda, ki ste si ga zamislili vi.
Anita: Poti je več, vsak si mora poiskati svojo in vanjo vključiti vsakega posameznika. Vsekakor je pomembno, da je tisti, ki dela z otroki, oseba, polna elana, da izraža vedrost in so njegova dejanja privlačna. Njegov cilj z otroki mora biti počitek, razvedrilo in razvoj njihove osebnosti (telesne, intelektualne, čustvene, estetske, delovne, moralne, socialne odlike).

Kako preprečiti, da bi otroci na planinsko dejavnost prišli preslabo opremljeni in bi se zaradi tega predviden načrt za izvedbo porušil?

Vsi: Potrebna je priprava. Z otroki se je treba pogovoriti pred izletom. Že pred izvedbo izleta se skliče sestanek. Obvesti se starše in otroke, kako naj bodo pripravljeni. Z mladimi planinci se lahko dobimo tudi v popoldanskem času in z vodniki ali mladinskimi voditelji domačega društva spoznavamo opremo, gibanje, nevarnosti in vse, kar je povezano s pohodi. Tudi v razpis vsakega izleta naj se znova zapiše, kako naj bodo otroci oblečeni in kaj morajo imeti s sabo. Če se kdaj zgodi, da otroci na izlet niso pripravljeni, se lahko dejavnost prilagodi. Če so težave le s posameznikom, se pogovorimo z njim in njegovimi starši. Z rednim delom je čez leto takšnih primerov vedno manj.

Kako spodbuditi otroke k udeležbi v planinskem krožku? Kako pri njih in njihovih starših pridobiti zaupanje, če šele začenjamo delo?

Bojana: V začetku vsakega šolskega leta vsem otrokom na centralni in podružničnih šolah razdelimo letake, s katerimi jih povabimo k naši planinski dejavnosti. Izobesimo tudi plakate ter otroke in starše povabimo, da si na naši spletni strani podrobneje ogledajo, kaj vse počnemo v mladinskem odseku. Otrokom poleg izletov ponudimo tudi druge dejavnosti, ki se jim zdijo zanimive: plezanje, sankanje, kostanjev piknik … Velika motivacija so tudi poletni tabor in zimovanje januarja. V kraju, kjer delujemo, se bolj ali manj med seboj vsi poznamo. Že pred leti (približno 10 do 15 let) smo si z našo dejavnostjo pri starših ustvarili veliko zaupanje, ki se z leti povečuje. Tisti otroci in starši, ki se nam na novo pridružijo, se že vnaprej pozanimajo, kako je pri nas, se z nami tudi pogovorijo in posvetujejo. Včasih pa se nam posamezni starši tudi pridružijo na kakšnem izletu.
Člani PD Dobrovlje Braslovče: Pomembno je vabilo, v katerem je predstavljen program dejavnosti za vse šolsko leto. Vanj dodamo še kakšno zgodbico in pripravimo plakat s fotografijami s prejšnjih izletov. Pohodi morajo biti dobro izbrani in privlačni. Vključevati morajo naravne in kulturne zanimivosti. Primer: pohod na Donačko goro (pragozd, predstavitev prve označene poti na Slovenskem, ob povratku pa še ogled muzeja na prostem). Vseeno je v pridobivanje otrok treba vložiti kar nekaj energije in spretnosti. Pogosto naletimo na primer, ko se otrok ali mladostnik ne želi udeležiti neke dejavnosti, ker tja ne gredo njegovi prijatelji. Tu pomembno vlogo odigra zadostna količina družabnosti. Dobro je, da imajo tudi drugi učitelji pozitiven odnos do planinstva. Starši pridobijo zaupanje iz dobrih izkušenj oziroma dobrih povratnih informacij s strani učiteljev in otrok, izdelkov, kot je taborni časopis, in morda tudi lastne udeležbe.
Anita: Izkušnje kažejo, da je otroke, katerih starši nimajo predsodkov, zelo lahko pridobiti. Težje je s tistimi, kjer se pojavljajo izgovori, kot so možnost nesreče, prehlada, neugodno vreme. Nekatere otroci zelo težko sprejmejo način bivanja v naravi, ker je ta zelo drugačen od njihovega dosedanjega. Zato se ne vrnejo h krožku. Na srečo so takšni primeri zelo redki.

Otroško raziskovanje ne pozna meja. Vedno znova je mogoče najti metode, s katerimi jim približamo planinsko dejavnost. Katere dejavnosti vključujete v planinski krožek, da je ta čim zanimivejši?

Bojana: Velik poudarek dajemo temam, ki so povezane s planinsko šolo. Popestrimo jih z raznimi gosti, delavnicami in delom na terenu. Večkrat vpletemo tudi dejavnosti, ki niso neposredno povezane s planinstvom: ovčereja, planšarija, stari ljudski običaji, pravljice, stara obrt, življenje nekoč in danes. Te teme izvajamo tudi na taborih, vežemo pa jih na okolje, v katerem bivamo.
Irena in Amadej: Poleg krožka izvajamo tudi druge dejavnosti – pohode, orientacijo, tekmovanje Mladina in gore, tabore mladih planincev, razstave, občasna popoldanska druženja z vodniki in mladinskimi voditelji. Za starejše organiziramo tudi športno plezanje, obisk kakšne jame, adrenalinska prečenja raznih sotesk ali hojo po zelo zahtevnih poteh.
Petra: Na planinskih pohodih nas ob poti čakajo pravljične osebe iz zgodbe, naloga, iskanje puščic ali zaklada. Poleg izletov izvajamo tudi planinske urice. Na njih spoznavamo rože, živali, opremo. Postavimo šotor sredi igralnice, izdelujemo različne predmete (planinski čevelj, rože, nahrbtnik) iz das mase.
Anita: Vključujemo tabore in tekmovanja, filme s planinsko tematiko, branje literature, pogovore, priprave na pohode in njihove analize. Izpolnjujemo Dnevnik mladega planinca in se igramo igre in banse. Imamo tudi predavanja o opremi, obiske gorskih reševalcev, predavanja iz prve pomoči, praktične vaje iz orientacije. Organiziramo plezanje na umetni steni in nagradno plavanje za tekmovalce.

Ali v pripravo krožka vključujete mladinske voditelje in srednješolce? Kje vidite priložnosti zanje?

Bojana: Mladinskih voditeljev trenutno nimamo. Pri srednješolcih imamo osip. Pridružijo pa se nam študentje, ki imajo podobno vlogo kot vodniki. Vključeni so v vse dejavnosti in pomagajo pri izvedbi. Pozneje jim damo samostojne naloge, ki jih prevzamejo na izletih, taborih in zimovanjih. Če pokažejo zanimanje, jim omogočimo tudi izobraževanje na planinskem področju.
Člani PD Dobrovlje Braslovče: Mlade vključujemo v naše delo in radi se odzovejo, če to dopušča čas (šolske in študijske obveznosti). Mladinske voditelje vedno povabimo na pohode osnovnošolskih otrok, redkeje na akcije za vrtec. Zadolženi so za družabnost in pomoč pri vodenju. Prisotni so tudi na izobraževanjih, kjer dobijo priložnost, da svoje znanje izpopolnjujejo, dopolnjujejo in posredujejo. Povezani so v skupino, ki ima svoje aktivnosti in sodeluje tudi pri preostalih dejavnostih mladinskega odseka.
Anita: Mladinske voditelje, srednješolce in študente vključujemo pri akcijah v osnovni šoli in planinskem društvu. Včasih pripravijo orientacijsko progo, z otroki »štrikajo« vozle, so njihovi mentorji na taborih. Učijo jih manjših spretnosti, kot sta na primer merjenje azimuta in branje zemljevida. Z njimi berejo zgodbe, analizirajo pohode in izvajajo kakšne igre.

V osnovni šoli imajo otroci različno starost, znanje, veščine in opremo. Kako se temu prilagajate pri izvajanju krožka?

Bojana: Če je na izletih velika starostna razlika otrok, izpeljemo izlet tako, da imajo vsi otroci isto izhodišče, cilj pa različen – starejši imajo daljši in zahtevnejši cilj, mlajši pa krajšega in preprostejšega. Pri izvedbi krožka na šoli pa se kdaj prilagodimo tudi tako, da delamo po skupinah. Tako starejši in izkušenejši otroci dobijo zahtevnejšo nalogo kot mlajši, tematika pa ostane ista.
Irena: Imamo srečo. V začetku je bila mentorica ena, nato sva bili dve (še ko je bila razredna in predmetna stopnja), zdaj smo tri in imamo pokrito starostno stopnjo od 1. do 3. razreda, od 4. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda. Starostni stopnji primerno imamo izdelan program dela. Kljub pestrosti programa in dela v krožku je opazen upad vključevanja mladih planincev v osmem in devetem razredu z utemeljitvijo, da nimajo časa, ker so obremenjeni z drugimi dejavnostmi, ker je prevoz predrag, ker se jim preprosto ne ljubi hoditi, ker to ni »in« …
Anita: Program planinskih uric sistematično prilagodimo starosti in učnemu načrtu za posamezni razred.

Izvajate dejavnosti v okviru društva ali v okviru osnovne šole? Kako čim učinkoviteje povezati obe ustanovi?

Bojana: Mogoče tako, da na začetku šolskega leta načelnik mladinskega odseka stopi v stik z ravnateljico osnovne šole. Z njima se srečajo tudi mentorice, ki delajo na šoli. Pogovorijo se oziroma predstavijo program, ki ga nameravajo izvesti v tekočem šolskem letu. Ravnateljem lahko ponudijo tudi pomoč pri izvedbi njihovih športnih dni in izvedbo predavanj pri izbirnih predmetih športne vzgoje na temo planinstva.
Člani PD Dobrovlje Braslovče: Kot sodelovanje društva in vrtca izvajamo program Ciciban planinec. Mentorji na šolah večinoma sodelujejo v okviru obeh organizacij. Planinski krožek deluje v okviru mladinskega odseka planinskega društva, na šoli pa je zapisan v LDN šole kot interesna dejavnost. Sodelovanje že od vsega začetka negujemo. Praksa je, da mladinski odsek priskoči na pomoč mentoricam z mladinskimi voditelji, vodniški odsek pa z vodniki.
Anita: Posamezne dejavnosti izvajam v okviru šole, nekatere pa v okviru društva. Oseba, ki ima pedagoško izobrazbo in je poleg tega še vodnik, lahko največ naredi glede povezave šole in društva.

Kako odpravljate finančne težave, ki nastajajo zaradi premalo polnih avtobusov?

Bojana: Najprej poberemo prijave in šele nato rezerviramo avtobus oziroma kombi. Tako imamo v skrajnem primeru prostih le nekaj sedežev. Če pa se odpravimo na razna planinska srečanja (POMO Posočje), prevoz kombiniramo tudi s sosednjimi društvi.
Člani PD Dobrovlje Braslovče: Včasih za prevoz zaračunamo malo več, da se s tem pokrije stroške otrok, ki se pohoda zaradi bolezni ali katerega drugega vzroka ne udeležijo. Če od tega ostane kakšen evro, se ga porabi pri naslednjih izletih. Na osnovnošolske izlete odhajamo s šolskim kombijem, ki je navadno poln. Včasih mora kdo, ki se ni prijavil pravočasno, celo ostati doma. V primeru velikega avtobusa so se nam že pridružili učenci, ki obiskujejo izbirni predmet raziskovanje domačega kraja. Pri kritju cene kombija ali avtobusa na pomoč priskoči tudi domače planinsko društvo, ki prevoz sofinancira.
Anita: Pohod organiziramo skupaj s starši oziroma z drugimi člani društva.

Kaj naredite, če je na dan planinskega izleta napovedan dež?

Bojana: Včasih imamo v primeru dežja rezervni načrt, na primer ogled idrijskega rudnika, Hiše eksperimentov, informacijskega središča TNP v Trenti, planinskega muzeja. Včasih spremenimo cilj izleta; če vemo, da je na Vipavskem lepše vreme kot v Alpah, se odpravimo tja.
Irena: Planinski pohod prestavimo na čas lepega vremena. Zgodi se, da nam sploh odpade, ker pride na vrsto že naslednji. Osnovnošolske izlete smo že poskušali nadoknaditi tako, da smo mladim planincem ponudili udeležbo na društvenem pohodu, a se to ni najbolje obneslo.
Petra: Izlet prestavimo na naslednjo soboto oziroma za tako dolgo, dokler ne posije sonce.
Amadej: Vremenska napoved je včasih zelo relativna. Če bo slabo ves dan, pohod prestavimo, sicer pa se prilagodimo trenutnim vremenskim razmeram.
Anita: Če je na dan pohoda napovedan dež, ga odpovemo ali poiščemo rezervni cilj. Tekmovanja v planinski orientaciji potekajo v vsakem vremenu. Včasih nas namoči tudi na izletih v okviru tabora. V tem vidim dobro izkušnjo za otoke.

Ana Suhadolnik in Uroš Kuzman