petek, 21. julij 2017 ob 13:00
Dež, sodra ne užene nas, ko Škrlatica kliče nasZačelo se je z divjo vožnjo ob čisto prezgodnji uri proti Vratom, prehitevanjem enega počasnega Celjana in prašenjem »zalimanih« krav. Po ugotovitvi, da imamo vsi trojne podočnjake, smo se le zbrali na kupu in odpravili proti bajti v Vratih, od tam pa zagrizli v strm breg. Najprej nas je spremljal bukov gozd, ta pa se je redčil s pridobivanjem višine. Kaj kmalu so nas ujeli topli sončni žarki, tako da nam je kar pošteno kapljalo z obraza, ko smo se vztrajno vzpenjali proti bivaki IV. Po dobrih dveh urah se je ta kovinska škatla le prikazala, meni je narisala kar nasmeh na obraz, saj nas je od vrha ločilo samo še 3 ure mletja peska in skale pod nogami. Po krajši pavzi za zajtrk, smo le odrinili naprej. Turo je tokrat vodil Matjaž, ki je opravljal svojo pripravniško turo, sama pa sem stopicala zadaj in sem lahko enkrat za spremembo »zijala« okoli in občudovala jutranjo naravo, ki se je sramežljivo prebujala. Zadaj so se mi kaj kmalu priključili Katja, Tim, Primož, Rok in začelo se je veselo kramljanje in iskanje besede mesca julija (iskanje je bilo neuspešno). Gori, doli, naokoli in v ritmih Slona in Sadeža smo še mi v repu kače prišli do balvana, si tam nadeli čelade, pojedli Frutabelo, nato pa začeli raztegovati krake po grobi skali. Hitro smo se prebili do jeklenic in pričelo se je čakanje. Da smo si krajšali čas, smo na ves glas prepevali »Drunken Sailer« in trapali o tem in onem. Slabih 15 minut pod vrhom nas je ujel krajši tuš sodre, ampak nič ne de, uspešno smo se prebili na vrh, izpraznili še zadnje zaloge nahrbtnikov, s fotoaparati ujeli nekaj modrega neba, zatem pa sta je zavila megla in veter. Hitro smo naredili eno gasilsko in se odpravili v dolino.
A ker brez dežja ne doživiš res prave gorske izkušnje, se je za nameček še ulilo - res škoda, da nismo imeli s seboj šampona, saj bi se tako lahko zastonj stuširali (Gorenjski tuš). Skratka, prebili smo se nazaj do balvana, kjer je dež ponehal. Tudi vodeči se je zamenjal - tokrat je študente prevzel Blaž in jih gnal vse do bivaka in v dolino, kot da bi nam gorelo za petami. Vmes se je tudi megla razkadila in ponovno nas je obsijalo sonce. Od kvalitetnega spanca je minilo že kar nekaj ur, kar je bil po vsej verjetnosti povod za nadvse zanimive priredbe »ACDC- Thunderstruck«. Končno smo se vsi privlekli v dolino pohiteli s snemanjem »prešvicanih« gojzarjev, da so noge le zadihale in se naužile svežega gorskega zraka.
Kljub vremenskim motnjam, smo se vsi na izletu imeli fino in uživali v prelepi gorski naravi in zabavni družbi.
Skup sklanfala Katarina Kadivec
Več fotografij si lahko ogledate na Facebook profilu Mladinske komisije PZS |
|
