Vodnik V zasnežene gore
je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni
lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je opisanih tudi
nekaj zahtevnejših visokogorskih tur, precej tudi takšnih, katerih
opisov ne boste našli v drugi literaturi. A Gorazd Gorišek poudarja, da je izbor
nehvaležna naloga, in ne glede na dejstvo, da so gričevnata območja v
tovrstnih vodnikih skromneje zastopana od gornikom ljubšega strmejšega
sveta, je prekaljeni pisec gorniške literature poskušal
"vsaj delno zaviti tudi na jug in vzhod naše domovine, kjer lahko v
poštenih zimah ravno tako opravimo spoštovanja vredne ture". Tako
lahko ljubitelji zimskih gora
najdejo ideje in opise za vzpone na 20 vrhov Julijskih Alp, 13 vrhov
Karavank, devet ciljev Kamniško-Savinjskih Alp, osem primorskih oz.
notranjskih vrhov ter štiri posavske oz. severovzhodnoslovenske zimske
planinske cilje, Gorišek pa je v svoj izbor dodal še Dobrač, prvaka
Ziljskih Alp.
 Zimske
gore, čeravno lepe in mogočne, so tudi nevarne, obiskovalcem gora
polaga na srce Gorazd Gorišek, avtor vodnika V zasnežene gore (foto
Manca Čujež)
"Vsem
uporabnikom knjige polagam na srce, da so zimske gore, čeravno lepe in
mogočne, tudi nevarne. Gorniški vodnik predvsem vabi in manj opozarja.
Temu je namenjena strokovna literatura, še bolj pa priporočam tečaje
varnega gibanja v zimskih razmerah in varstva pred snežnimi plazovi. Naj
vam ne bo škoda časa in denarja za izobraževanje. V gorah boste
varnejši in doživetja bodo popolnejša. Srečno na zasneženih vrhovih!" poudarja izkušeni gornik Gorišek, tudi avtor vodnikov Slovenska planinska pot - 1. del in Razširjena Slovenska planinska pot.
 Kadar
uporabljamo dereze, v roke sodi cepin, ne pohodne palice, na glavo pa
čelada, opozarja Matjaž Šerkezi (foto Manca Čujež)
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje
temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne
razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni ter se v gore
odpravljati načrtovano in primerno opremljeni. Strokovni sodelavec PZS
in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi svetuje popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado.
Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na
območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore
pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah,
dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred
vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom,
mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi
zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in
čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in
hrane v nahrbtniku.
"Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze," opozarja Šerkezi: "Dereze
so namreč dereze - tiste 12-zobe, klasične, polavtomatske ali
avtomatske, specialne ali pohodne ... Derezice oz. verige pa v nobenem
primeru niso dereze in niso primerna zamenjava za klasične dereze z 12 zobmi ter so nevarne,
če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča! Derezice so odlične za hojo po poledenelih in
zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali pa po pobočjih gozdne
Pokljuke in Velike planine, niso pa namenjene hoji v gore. In ko uporabljate dereze, v roke sodi
cepin, ne pohodne palice, na glavo pa čelada." O razliki med derezami in derezicami piše tudi na spletni strani GRS Kamnik.
Derezice niso primerna zamenjava za klasične 12-zobe dereze in so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča. (foto Manca Čujež)
Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček,
ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca,
lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za
hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem
plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje,
je nevarnost snežnih plazov v gorah nad nadmorsko višino okoli 1500
metrov znatna, 3. stopnje, nižje pa zmerna, 2. stopnje, po evropski
petstopenjski lestvici. Snežna
odeja se bo zlasti ob koncu tedna na prisojnih legah hitro preobražala
in v sredogorju tudi talila. Predvsem sredi dneva in popoldne se bodo s
strmih, predvsem travnatih pobočij prožili talni plazovi. Ponoči bo sneg
povsod pomrznil. Proces preobrazbe bo počasnejši v visokogorju, zlasti v
bolj senčnih predelih, kjer bodo razmere ostale bolj ali manj
nespremenjene. Nevarnost snežnih plazov bo večinoma 2. stopnje,
vendar se bo čez dan predvsem na prisojnih pobočjih povečala. V
visokogorju bodo še vedno nevarna mesta z napihanim snegom, zlasti v
senčnih predelih, kjer se bo sneg le počasi preobražal.
 Sestavni del zimske opreme je plazovni trojček, sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate (foto Manca Čujež)
"Odhod v
gore v zimskem času zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje
informacij s terena in upoštevanje osebnih psihofizičnih lastnosti,
izkušenj in znanj iz planinske šole. V nasprotnem primeru svetujemo, da
se v gore odpravite skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali
gorskim vodnikom oz. da se vključite v enega izmed planinskih društev,
kjer imajo usposobljen kader za varnejše obiskovanje gora. Številne
nesreče v gorah v zadnjem obdobju naj nam bodo v spomin in opomin, da
se v gore odpravljajmo načrtovano, pripravljeno in odgovorno," še poziva Šerkezi.
Pa srečno in varen korak!
Manca Čujež
------------------------
Medijske objave:
|
