PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


sreda, 26. avgust 2020 ob 07:00

Slovenski planinski muzej stopa v drugo desetletje z novimi razmišljanji

Pot do postavitve Slovenskega planinskega muzeja (SPM) je bila dolga in trnova. Od prve pobude v začetku 20. stoletja do dejanske postavitve 7. avgusta 2010 je preteklo stoletje. V desetih letih obstoja je muzej z edinstveno vsebino medse privabil vse tiste, ki so želeli vsaj malce okusiti zgodovino planinstva. »Muzej na neki način popularizira planinstvo med širšo javnostjo, ne samo med člani planinske organizacije in tudi popularizira vrednote, ki so nam pomembne. Te vključujejo ohranjanje kulturne in naravne dediščine," je na slovesnosti ob deseti obletnici povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.
Kot je zapisano v knjigi Slovensko planinstvo, avtorjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec, so bili leta 1901 prvi zapisi o alpskem muzeju. Vmes se je marsikaj dogajalo, posebej odmevna je bila razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu leta 1932. V letu 1996 je bilo v partnerstvu med PZS, občino Kranjska Gora in PD Dovje-Mojstrana, kasneje pa še z Zavodom Triglavski narodni park in Gornjesavskim muzejem Jesenice, podpisano pismo o nameri za postavitev Slovenskega planinskega muzeja. Ob izvedenih aktivnostih Muzejskega odbora PD Dovje-Mojstrana in projektnega sveta so bile podane osnove, da je 24. avgusta 2007 takratni predsednik vlade Janez Janša položil temeljni kamen. Odprtje muzeja je bila ob množični udeležbi ljubiteljev gora in govorom predsednika države dr. Danila Türka 7. avgusta 2010.

Podpredsednik Planinske zveze Slovenije in vodja projekta SPM Miro Eržen se z globoko hvaležnostjo spominja številnih generacij planincev, ki so več kot sto let živeli z idejo muzeja. »Še posebej sem hvaležen članom muzejskega odbora pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana na čelu z Avgustom Delavcem, Stankom Koflerjem in Janezom Jenkom ter številnim prostovoljcem, ki so ob strokovnem vodenju Gorenjskega muzeja Kranj in pomoči direktorja TNP Janeza Bizjaka, postavili Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Zbirka je bila osnova, da je Slovenski planinski muzej sploh nastal. Osebno sem kot vodja projekta imel priložnost, da začeto delo ob razumevanju občine Kranjske Gore, Ministrstva za kulturo RS, sodelavcev v okviru Ustanove Avgusta Delavca, izdatni pomoči Slovenskega gorniškega kluba Skala ter številnih prostovoljcev nadaljujemo in ob poklicnem sodelovanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, zaključimo s postavitvijo muzeja«.

Muzejski_odbor_PD_Dovje_Mojstrana_v_letu_1982Muzejski odbor PD Dovje-Mojstrana je postavil temelje Triglavske muzejske zbirke odprte v letu 1984, kot vsebinske osnove za Slovenski planinski muzej. (Foto: osebni arhiv)

Poslanstvo muzeja opredeljeno v strateškem načrtu

Poslanstvo muzeja je skrb za prepoznavanje, ohranjanje, predstavljanje, razumevanje kulturne in naravne dediščine planinske, gorniške in alpinistične dediščine v širšem slovenskem prostoru oziroma območjih, kjer živijo in delujejo Slovenci. »Muzej je ključen gradnik ohranjanja slovenske snovne in nesnovne kulturne dediščine povezane z gorami, planinstvom, alpinizmom ter gorskim reševanjem. Hkrati pa spodbuja ljubezen in spoštovanje do gora, domovine in slovenskega naroda. Muzej prispeva k ponudbi, turističnemu razvoju, vasi pod Triglavom in širše regije,« razloži v.d. direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.

Inovativen s številnimi priznanji

Muzej je po besedah direktorice zelo inovativen. Prejel je številna priznanja, od nominacije za evropski muzej leta 2011, do nagrade Fundacije kralja Alberta I. v Švici leta 2016, Valvasorjevo priznanje za leto 2016 Slovenskega muzejskega društva in leta 2017 nagrado Živa za najboljši slovanski muzej Foruma slovanskih kultur med 23 kandidati iz 11 držav ter Zahvalo predsednika republike Slovenskemu planinskemu muzeju ob 10. obletnici zavzete in predane skrbi za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine s področij planinstva, alpinizma in gorništva na Slovenskem. Muzej sledi svetovnim smernicam. »Sledi smernicam sodobnih muzejev in države o digitalizaciji in interpretaciji kulturne dediščine. Ustvarili smo nove, atraktivne, tudi za turistično gospodarstvo zanimive vsebine, kot so virtualni spusti s Triglava ali v globine jam, pod bivakom urejen prostor doživetij in najnovejši Triglavski izziv. Predvsem pa ne pozabljamo na vrednost zgodb tistih posameznikov, ki ustvarjajo zgodovino slovenskega gorništva. Vse to odraža tudi pravkar odprta razstava ob desetletnici muzeja Deset sidrišč slovenskega alpinizma,« je dodala Irena Lačen Benedičič. Podpredsednik PZS in direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar temu pritrjuje. »Muzeje poznam tudi poklicno, videl sem švicarski planinski muzej v Bernu. Razstave v SPM so kombinirane z modernimi virtualnimi pristopi, ki pa ne prevladujejo in to je dobro. Morda je izziv vključevanje zunanjih, a domačih vodnikov po muzeju. Ali bi ne bilo izjemno, da bi na primer občasno po muzeju vodil kdo izmed plezalcev iz skupine znamenitih 'mojstranških veveric' in podobno

_DSC5622_00001__002_Ob deseti obletnici je muzej obiskal predsednik države Borut Pahor. Direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič stoji prva z leve. (Foto: Slovenski planinski muzej)

 

Planinstvo in gorništvo del slovenske identitete

Miro Eržen je malce kritičen glede poslanstva muzeja. »Slovenski planinski muzej je začetno stopnjo tolmačenja zgodovinskih dejstev s področja planinstva prešel, čas bi bil, da se v tem pogledu dvigne na višji strokovni nivo. Zato je tako pomemben premislek o tem, kako postaviti smeri in strategijo razvoja ter temu prilagoditi zaposlovanje strokovnega kadra. Deseta obletnica odprtja je (bila) priložnost, da bi o tem opravili širšo razpravo. Kot kaže bo ta priložnost neizkoriščena.« A kot dodaja Miro Eržen Slovenskega planinskega muzeja v Sloveniji nimamo zato, ker se »tako spodobi« ali zato ker imajo podobne muzeje tudi v Švici, Italiji. »Temveč zato, ker je planinstvo in gorništvo sestavni del slovenske identitete in ker se po alpinističnih dosežkih uvrščamo v svetovni vrh. Muzej je predvsem pomemben zaradi nas samih, našega zavedanja in dojemanja o vlogi planinstva v zgodovini Slovencev, ki ni bila samo športno -turistična, pač pa tudi narodno zavedna in kulturna

Rekorden obisk

Muzej se pohvali, da je v teh desetih letih obiskalo precej tujcev, seveda pa vanj najraje stopijo Slovenci. Med septembrom in majem so najštevilčnejši slovenski obiskovalci, ki se zaradi številnih novosti in odličnih občasnih razstav vedno znova vračajo v muzej. Poleti, med junijem in avgustom, so v preteklih letih zabeležili tudi tuje obiskovalce (Nemce, Nizozemce, Čehe, Francoze, Madžare, Avstrijce). »V letošnjem letu je muzej tudi v poletnem času kljub COVIDu -19 zelo obiskan, saj smo locirani v turistični občini Kranjska Gora, ki je trenutno na slovenski ravni na drugem mestu po številu izkoriščenih turističnih bonov. Trenutno beležimo v poletnem času 80 odstotkov domačih gostov. V lanskem letu smo dosegli rekordni obisk 65. 000 obiskovalcev, kar govori o tem, da smo zanimivi

milica_SPM

PZS je imela pri vzpostavitvi pomembno vlogo, kot tudi sedaj pri financiranju muzeja. Če je PZS dovolj povezana z muzejem, so pa mnenje različna. Martin Šolar je mnenja, da bi lahko bila povezava med PZS in SPM močnejša. »Tako v upravljavskem kot strokovnem smislu, kjer bi si PZS želela mesto v svetu ali strokovnem svetu zavoda oziroma v ustreznem upravljavsko- strokovnem organu Slovenskega planinskega muzeja. Prav tako bi lahko močneje sodelovali tudi pri organizaciji in izvedbi prireditev v muzeju in usmerjanju turistične ponudbe muzeja.« Šolarju pritrjuje tudi Eržen: »Planinska zveza Slovenije preveč pasivno spremlja delovanje muzeja in je premalo aktivna pri oblikovanju njegovega razvoja. Planinski organizaciji in tudi instituciji, v katero je SPM vključen, je bil le -ta 'skoraj podarjen', zato tudi tak odnos. Veliko je predlogov kaj bi moralo biti, izpostavljanje le teh in njihova realizacija pa temu ne sledi, saj to prinaša tudi različne poglede in je potrebno veliko usklajevanja Kako se je treba za ohranjanje in razvoj muzeja boriti, je lep primer švicarskega planinskega muzeja v Bernu. Za Slovenijo skoraj nedosegljivo! Pa ne finančno, pač pa v dojemanju njegove vloge in pomena ter osebne angažiranosti . Zgolj imeti želje je premalo

Miro Eržen je kritičen tudi glede nejasne strategije razvoja in neustreznega kadrovanja. »V kolikor bo podlegel neoliberalističnim ciljem ustanovitelja in če tudi kraj, v katerem je postavljen, ne bo razvojno jasno usmerjen v planinsko-gorniške vsebine, potem bo sčasoma postal zgolj turistična znamenitost z več ali manj privlačnimi virtualnimi vsebinami, ki nastajajo vsepovsod . To pa ga bo oddaljevalo od njegovega osnovnega poslanstva. Upam, da se to ne bo zgodilo

In največji izzivi muzeja?

Muzej je prepoznaven med slovenskimi ljubitelji gora in v naslednjih desetletjih ima pred sabo številne izzive. »Želimo si, da postane samostojen, nacionalni muzej, stavbo želimo širiti v tako imenovano drugo fazo muzeja, združevati različne interese partnerjev in jih aktivno vključiti v uspešen, edinstven Slovenski planinski muzej, na katerega bomo vsi ponosni,« zaključuje Irena Lačen Benedičič.

Od dneva, ko je muzej odprl svoja vrata, se je obseg muzejskih eksponatov podvojil, prostori so postali pretesni za vse tisto, kar bi želeli prikazati številnim obiskovalcem. »Za izjemne dosežke našega alpinizma, ki mu je namenjena današnja razstava, preprosto zmanjkuje razstavnega prostora. Čas je, da zberemo energijo in uresničimo drugo fazo gradnje SPM, tako kot je bilo to zamišljeno že ob njegovem načrtovanju pred več kot desetimi leti,« je zaključil Jože Rovan.

Barbara Gradič Oset

 

https://mk.pzs.si/novice.php?pid=14506 28.10.2020