Šofer Simon nas je brez zapletov pripeljal do Portoroža. Tu nas je očarala zasnežena in delno zaledenela plaža. Na mivki, kjer se poleti predajamo soncu, smo se lahko celo drsali. Pot smo nadaljevali peš mimo avditorija do 550 metrov dolgega tunela, ki je bil zgrajen leta 1902. Skozenj je potekala železniška proga iz Trsta do Poreča. Danes pa je ta proga urejena v kolesarsko in pešpot zdravja. Po njej smo hodili do kampa v Strunjanu in še naprej do Salinere. Tam smo obiskali energijski park. Nato smo se sprehodili čez soline, kjer smo opazovali ribiče pri pobiranju ulova in zlaganju mrež. Pot smo nadaljevali nad Strunjanskimi klifi do velikega belega križa. Od tam je bil prelep razgled na cel zaliv s Piranom, Fieso, Pacugom, Salinero, Trstom, Koprom, Italijo, Nanosom in vrhov Alp s Triglavom. Razen krajev smo občudovali in spoznavali obmorsko rastlinje. Kljub snegu so bili na drevesih še plodovi kakija in že zrele mandarine. Nad Belvederom se nam je odprl še prelep razgled na Izolo z okolico. Skušali smo ugotoviti, koliko poti nas še čaka do Simonovega zaliva in gostilne nad njim, kjer nas je že čakala topla in težko pričakovana pica. Tam smo svoja opažanja in vtise narisali in zapisali v planinske dnevnike in se utrujeni in polni novih znanj in prijetnih občutkov odpeljali proti domu. Na avtobusu smo si čas krajšali z gledanjem risank, predsednik PD Kočevje Franci Janež pa nas je obdaril s sladkarijami. Planinka Mojca Novak, avtorica stripa o planinskem taboru, pa je za nagrado prejela paket presenečenja.

Ker je bil to zadnji pohod v letošnjem letu, smo si vsi zaželeli še srečno novo leto in varen korak pri nadaljnjih turah. Veliko sreče in zdravja v novem letu želimo tudi našim staršem in vsem, ki prebirate naše članke.

Za MOPD Kočevje Majda Terbuc