Jesen leta 2006 imamo lahko kot rojstni datum seminarja za mladinske voditelje. Kmalu po sklepu takrat še upravnega odbora MK PZS so stekle priprave na krstno izvedbo seminarja. Dvome o zanimanju mladih za program je deloma ovrgla že prva generacija mladinskih voditeljev, nesluten uspeh pa je sledil že leto kasneje (2008), ko sta bili zaradi velikega interesa izpeljani kar dve izmeni seminarja. V naslednjih letih se tako velik interes resda ni ponovil, kar pa ne pomeni, da program ne žanje uspehov. Prav nasprotno - mladinski voditelji so v teh letih prevzeli vodenje mnogih mladinskih odsekov in mladinskih planinskih skupin, obvladujejo pa tudi mladinsko vejo planinske organizacije, torej Mladinsko komisijo Planinske zveze Slovenije. Morda še večjo vrednost od pravkar omenjenega pa predstavljajo številna prijateljstva, izmenjane še številčnejše ideje in zamisli, zaradi katerih so programi mladinskih planinskih akcij bogatejši, kakor bi bili sicer. Da je temu res tako, dokazujejo tudi letna srečanja mladinskih voditeljev, ki so vedno dobro obiskana.
Pa naj si bodi dovolj o zgodovini - posvetimo se raje sedanjosti. Točneje letošnjemu seminarju, ki je, tako kot vsi pretekli, potekal v prekrasni Bavšici. Da je bilo veselo, zabavno, koristno in nadvse nepozabno, sicer nikoli nismo dvomili, še dodatno pa to potrjuje zapis Taje Pezdir, letošnje udeleženke:
»Udeleženci smo prihajali iz cele Slovenije, nekateri pa tudi iz sosednje Italije in Hrvaške (Trsta, Zagreba in Varaždina). Tekom tečaja smo imeli različna predavanja in zabavne igre, odpravili pa smo se tudi na tri ture.
Ture so potekale vsak drugi dan. Za prvo turo smo se razdelili v mešane skupine, ki so se v intervalih podajale na naš prvi cilj - koto 1313 na pobočju Rombona. Ta tura je bila najkrajša, saj nam vreme ni dopuščalo kaj daljšega. Za drugo turo smo lahko izbirali med Briceljkom in Kanjo in se tako razdelili v dve skupini. Imeli pa smo tudi skupino poškodovancev, ki je imela ture nekoliko prilagojene. Za zadnjo, izpitno turo, smo se odpravili na Plešivec. Zopet smo se razdelili v mešane skupine. Na izpitni turi smo se tudi sami preizkusili v vodenju svoje skupine. Izpitno turo smo vsi opravili zelo dobro.
Predavanja smo imeli vsak dan. Obsegala so različne teme od delovanja planinske organizacije in gorske reševalne službe do prve pomoči in orientacije, veliko pozornosti pa smo posvetili tudi retoriki. Predavali so vodniki, gorsko reševalno službo pa nam je predstavila kar gorska reševalka iz Bovca. Predavanja so bila zelo poučna, še posebno predavanje o prvi pomoči, saj nam v primeru nesreče pridobljeno znanje koristi v vseh okoliščinah. Pridobili smo veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki smo ga ob koncu uporabili na izpitu.
Ostali čas smo zapolnili z različnimi igrami. Ob igrah smo se močno zabavali, hkrati pa dobili ideje za delo z mladimi. Vse igre, ki smo jih igrali, smo si zapisali ter jih na koncu razvrstili v različne kategorije, ki so povedale, kdaj se je katero igro primerno igrati.
Prosti čas smo namenili igranju odbojke, kartanju ali pa kar počivanju. Tudi za hrano je bilo dobro poskrbljeno, saj smo dobili tri obroke dnevno, pri kosilu pa smo se vedno posladkali tudi z okusno sladico. Najboljši del dneva pa je bil zabavni večer, ko smo peli, se zabavali in družili med seboj.
Ob koncu tečaja smo bili vsi zelo žalostni, saj smo preživeli res lep teden in spoznali nove prijatelje.«
Fotografije so prenešene s spominske kartice Nuše Verdev (zgornje) in Jureta Korošca (leve). Še več njih lahko najdete na Facebook profilu Mladinske komisije PZS. |
