Zakaj program in ne več akcija?

Gorništvo opredeljujemo kot celovito in ne samo izletniško dejavnost. Sledimo vodilu, ki ga je opisal že Valentin Stanič: “Moje največje veselje, je na gorah!”. Za razliko od Planinske šole, ki (teoretične in praktične) vsebine analitično členi v posamezne predmete in predmetna področja, v obeh novih programih uporabljamo sintezni pristop prepletanja in povezovanja različnih planinskih vsebin (Planinska šola, Državno tekmovanje Mladina in gore, planinsko orientacijo, delo planinskih skupin šolah …) z izletniško dejavnostjo v nedeljivo in smiselno celoto.

Z vsebinsko opredelitvijo izletov, ki tako ob športno gibalni vsebini uresničujejo tudi druge cilje planinske organizacije, se približujemo dejanskemu dogajanju v gorah, saj se pri gibanju v naravi posamezne vsebine na izletu ponujajo kot nedeljiva celota. Dolgoletna praksa kaže, da znanje za varnejše in doživetij polnejše obiskovanje gora ni mogoče pridobiti mimogrede na enkratni akciji, zgolj s kratko (pa čeprav kakovostno) pripravo pred izletom ali z enkratno udeležbo na večdnevni turi. Tako kot za vsako področje človekovega delovanja, je tudi za gorništvo potrebno načrtno, sistematično in večletno delo – program.

Ker je vredno izkoristiti to izjemno priložnost za učinkovitejše podajanje planinskih vsebin se tudi vsebine in cilji obeh programov povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo.

Kaj prinaša udeležba v obeh programih?

Z udeležbo na različnih dejavnostih bodo otroci in mladostniki lahko pridobili uporabno gorniško znanje, veščine in izkušnje, ki jim bodo omogočili varnejše in doživetij polnejše gibanje v gorah, celovito doživljanje in soustvarjanje gorništva, kakovosten in postopen osebni gorniški razvoj ter zavedanje o pomenu prostovoljnega delovanja in odgovornost do ljudi ter narave.

Zakaj se je povečalo število izletov, ki jih je treba opraviti za dosego posameznega priznanja?

Število izletov sledi logiki obiskovanja narave v vseh letnih časih. Tako skrbimo za stalno in redno športno aktivnost in spoznavamo, da v naravi ni nič stalnega, razen spreminjanja.  Z večjim številom izletov želimo tudi nekoliko podaljpšati in enakomerneje porazdeliti obdobja  za dosego posameznega priznanja (dve do tri leta). S tem želimo optimizirati ali uskladiti gibalni del  gorništva s procesom sistematičnega planinskega usposabljanja z vsebinami Planinske šole. Čeprav je število izletov za približno petino večje od dosedanjega, to ne bi smelo biti ovira, saj je za izvedbo izletniške dejavnosti dovolj možnosti v okviru dejavnosti planinskega društva, družine, vrtca ali šole. Izleti v okviru programa so enakovredni.

Kakšna naj bo vsebina izletov?

Vsebino izletov, ki služi podpori stalnemu doživljajskemu učenju, določajo programske usmeritve, ki jih lahko spreminjamo in prilagajamo razmeram. S temi vsebinami vzpodbujamo proces samovodenega gorniškega usposabljanja. Z načrtovano in premišljeno izletniško dejavnostjo jo tudi usmerjamo v prostoru (spoznavanje različnih planinsko zanimivih območij Slovenije – od bližnje okolice k drugim gorskim območjem) in času (vzpodbujamo celoletno gibalno dejavnost).

Priznanja za vztrajnost

Programa vsebujeta tudi priznanja, ki so predvsem dodatno motivacijsko sredstvo udeležencem za dosego ciljev programa. Cicibani lahko usvojijo nalepko markacije, Gorskega apolona in Clusijevega svišča, knjižico Ciciban v gorah in spominsko diplomo. Priznanja v programu Mladi planinec so bronasti, srebrni in zlati znak, knjižica Mladi v gorah, spominska diploma in nagrada.

Več informacij o programu

Vse informacije v zvezi s programoma dobite na Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, telefon: 01 43 45 689, mladinska.komisija@pzs.si.