ARHIV NOVIC  

Udeležilo se ga je 25 mlajših učencev iz OŠ Stara Cerkev, 6 iz OŠ Zbora odposlancev in 14 iz OŠ Ob Rinži. Skupaj z vodnico in mentoricami smo napolnili avtobus, v kombiju pa je bilo poleg vodnic še 14 starejših učencev, največ iz OŠ Ob Rinži. V kraju Sovodenj so se nam pridružili še štirje vodniki tamkajšnjega planinskega društva.
 

Starejša skupina je takoj krenila na triurno pot. Povzpeli so se na Bevkov vrh, se spustili do vasi Kladje in zopet navzgor na Ermanovec. Njihov vodnik je živa enciklopedija v poznavanju teh krajev in zgodovinskih dogodkov. Del poti jih je vodil ob Rapalski meji in jih seznanil z dogodki, ki so zaznamovali življenje v teh krajih.
 

Mlajša skupina pa je nadaljevala vožnjo po ozki soteski, v kateri je prostora le za ozko cesto in živahen potoček. Opazovali smo teloh in zvončke, ki so zaradi številčnosti izgledali kot snežne zaplate. Izstopili smo v vasi Kladje in delno po cesti in delno po gozdu nadaljevali pot do koče na Ermanovcu. Med potjo smo uživali v prebujajoči naravi, se čudili z žafranom poraslim vijoličastim pobočjem, opazovali raztresene kmetije po okoliških hribih, klepetali in smejali. S skupnimi močmi smo uspeli pozvoniti na zvon želja. Kaj si je vsak od nas zaželel je skrivnost, vsi pa upamo, da se nam bodo želje uresničile. Ustavili smo se ob italijanski vojašnici in izvedeli zakaj stoji ravno tam. V koči so nas zelo prijazno sprejeli. Kot po navadi smo se najprej okrepčali, izpolnili dnevnike in jih ožigosali, si kupili kakšen spominek, potem pa uživali na igralih pred kočo. Povzpeli smo se tudi na strm hrib za kočo, se lovili in uživali. Ogledali smo si tudi s snegom pokrite okoliške vrhove. Najbolj nas je zanimal Porezen, saj ga imamo namen osvojiti naslednji mesec. Starejše je prišel kombi iskat na Ermanovec, mlajši pa smo se peš vrnili v Kladje. Med potjo v dolino smo se ustavili na zasneženem pobočju. Kepali smo se toliko časa, dokler nas ni že pošteno zeblo v roke. 
 

Vožnjo domov smo si krajšali z opazovanjem krajev, zlasti Škofje Loke in njenega gradu. Ni manjkalo tudi klepeta, smeha in drobnih nagajivosti. Res je bil to prvi pomladni dan ampak mi nismo pomladne utrujenosti čisto nič čutili. Komaj že čakamo april in pohod na Porezen!