 Planinski tabori imajo na Slovenskem zelo bogato tradicijo. V prvem obdobju po nastanku Slovenskega planinskega društva leta 1893 sta bila v ospredju predvsem narodnostni in gospodarski motiv. Nato se je povečalo tudi zavedanje o pomenu vzgoje planinskega podmladka, ne zgolj na enodnevnih izletih, temveč tudi z večdnevnim bivanjem v gorskem svetu. Prvi planinski tabor je bil organiziran na Vogrskem leta 1925. Po ustanovitvi Mladinske komisije je tabor postal ena najbolj priljubljenih metod dela z mladimi v planinstvu.
Kljub dejstvu, da predstavlja velik organizacijski zalogaj, se zanj odločajo v številnih odsekih. Predstavlja zaključek celoletnega dela v planinskih krožkih in skupinah. Kjer je kadrovskega zaledja manj, se odločajo za bivanje v planinskih kočah, drugje pa za klasično poletno taborjenje v šotorih. Pogoste so tudi druge oblike večdnevnih bivanj v gorskem svetu, npr. pohodni tabori, zimovanja ali planinske šole. Tabore zaznamuje velika preprostost, skromna oprema in prehrana. To mlade uči načina življenja, drugačnega od vsakodnevnega bivanja v urbanem svetu. Starši se pogosto odločajo otroke poslati v tabo, ker za primerno gorniško usposabljanje sami nimajo časa oz. znanja. Zaradi velikega obsega prostovoljnega dela so cene taborjenj nižje in tako dostopnejše vsem, tudi socialno ogroženim posameznikom. Vzgojni pomen taborov prepoznava tudi Triglavski narodni park, saj je z zakonom določeno, da je kljub splošni prepovedi kampiranja izvedba planinskih taborov mogoča in zaželena. Pomembna je tudi geografska razpršenost. Tabori se praviloma odvijajo vsako leto na drugem mestu, s čimer otrokom in mladostnikom omogočajo spoznavanje raznolikosti gorskega sveta in po drugi strani razbremenjujejo občutljiva območja alpskega sveta.
Mladinska komisija vsako leto v obliki javnega razpisa s sredstvi Fundacije za financiranje športnih organizacij Republike Slovenije sofinancira planinska taborjenja, ki jih pripravljajo mladinski odseki planinskih društev. Programi so izbrani na podlagi posebnih meril, ki preverjajo ustreznost programa in so vsebinsko členjena tako, da dodatno stimulirajo vključevanje oseb s posebnimi potrebami, izvajanje programov za redkeje vključene starostne skupine in izvajanje programov v zimski sezoni. Na letni bazi je organiziran tudi posvet za vodje planinskih taborov, namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi dobrih praks. V Planinski založbi PZS je izšel tudi priročnik Planinski tabori.
 O planinskih taborih Savinjskega MDO (PV november 2009)
Primer pravilno izpolnjene prijave
Primer pravilno izpolnjenega poročila
 Seznam aktivnih udeležencev - obrazec
 Priporočila za taborjenje
Smernice za ureditev tabornih prostorov
|
Najdi nas na Facebooku
