ARHIV NOVIC  

Vodnik Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca se osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih kotičkov za iskalce gorske samote. Mangartu in Jalovcu družbo delajo razgledne Mojstrovke, grebeni Bavškega Grintavca in skalnate Ponce, v zaraščeno divjino pozabljeni Predelski Vršiči, remšendolske gore in skupina Ciprnika, samotni Pelci, Pihavci in skrivnostne strmine Loške stene. »V vodniku je opisanih 124 vrhov, kolikor jih je v skupini Mangarta in Jalovca in kamor vodi več kot 200 poti, od zelo popularnih markiranih prek tistih, ki jih je treba še poiskati, pa vse do poti druge plezalne stopnje. Za lažje orientiranje je dodanih 21 črno-belih slik z vrisanimi potmi. Vodnik je namenjen tako ljubiteljem priljubljenih poti kot pravim gorniškim sladokuscem, ki v gorah iščejo samoto,« je povedal avtor Jože Drab.

Matej Planko, Jože Drab, Tone Golnar in Mojca Stritar Kučuk na predstavitvi novosti Planinske založbe PZS (foto Manca Čujež)

Vodnik Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše, ki bo izšel v kratkem, prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v italijanščini. »V vodniku so zajeti hribi, ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni, poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža tudi nekatera malo znana območja, prvič tako podrobno predstavljena v slovenščini: razdrapane Naborjetske gore nad dolino Dunje, greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči,« je vsebino osvetlila urednica Mojca Stritar Kučuk.

Mnogo ljubiteljev gora zahaja nad dolino Kamniške Bistrice, zato jih bo razveselila tretja, dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela avtorjev Toneta Golnarja, Silvija Morojne in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22 letih. Stene se niso bistveno spremenile, so pa v tem času alpinisti preplezali več kot petdeset novih smeri in mnoge zahtevne prosto ponovili. Opravljenih je bilo tudi nekaj alpinističnih smukov po zahtevnih strmih pobočjih. »Največji napredek je v tehničnem smislu, v vodnik smo vključili prenovljene skice, boljše fotografije in natančnejši zemljevid. Opisanih je okrog 300 plezalnih smeri, od tega več kot 60 novih, okrog 100 vzponov v plezališčih, dodani so tudi turni smuki,« je poudaril soavtor vodnika Tone Golnar.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetsko družbo na osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS izdala prve tri v seriji plastificiranih planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del. Ti zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih papirnatih zemljevidih. »Zemljevidi PZS so sodobno pripravljeni in jih redno posodabljamo. Naš cilj je, da bi v naslednjih treh letih obnovili celotno paleto planinskih zemljevidov, tudi tistih, ki so komercialno manj zanimivi oz. pokrivajo manj obiskane predele Slovenije. Pri tem velja poudariti, da z nakupom vseh zemljevidov PZS pripomoremo tudi k zbiranju sredstev za obnovo planinskih poti in vzdrževanje katastra planinskih poti,« je izpostavil generalni sekretar PZS Matej Planko in za letos napovedal še izid prenovljenih zemljevidov Grintovcev, Bohinja, Stola in Triglava v merilu 1 : 25.000. Predstavil je tudi planinski koledar za leto 2016, ki tudi letos stavi na kakovostno fotografijo in praktičnost.

Planinska založba PZS je za letošnjo poletno sezono pripravila težko pričakovano novost za uporabnike, na katere se je pogosto pozabljalo. Najmlajše obiskovalce gora bo med počitnicami razveselil Planinski zabavnik, delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, ki so ga pripravile Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca Stritar Kučuk, ilustracije pa je prispevala Petra Grmek. »Namenjen je otrokom od 4. do 9. leta, ki jih skozi tri težavnostne stopnje z igro, ustvarjalnostjo in miselnimi izzivi prijazno uvaja v planinski svet,« je povedala soavtorica Mojca Stritar Kučuk. Raznovrstne naloge mladim planincem zabavno, a hkrati poučno približajo številna področja planinstva – planinsko opremo, gorske rastline in živali, nevarnosti v gorah, zgodovino, varstvo narave, planinsko organizacijo in koče ... Zabavnik bo na svetlem v roku dveh tednov.

Manca Čujež

------------------
Medijske objave:
Literatura za planince (TV Slovenija 1)
Naval na šport (Val 202)
Planinska založba PZS predstavila knjižne novosti in zemljevide (STA/Ljubljanske novice)
Vsi v naravo s poletnimi novostmi Planinske založbe PZS (si21.com)
Po slovenskih gorah z (novim) vodnikom v roki (MMC RTV Slovenija)
Novi vodniki po planinskih poteh (Gorenjski glas)
V kraljestvu Mangarta in Jalovca (Nedelo)
Jože Drab, gornik, avtor vodnika po Julijskih Alpah: Če bi bil žival, bi bil orel (Dnevnik)
Z otroki v gore (SIO)