Na
tokratnem študentskem planinskem izletu smo se sicer zbrali v manjšem številu (kar za začetek poletnih študijskih počitnic niti ni (pre)veliko presenečenje), a nam to ni preprečilo, da bi čudovit poletni dan, kakršen je bila ta sobota, kar se da izkoristili.
Letošnji poletni dnevi so že kar prevroči, zato smo se na pot odpravili precej prej kot nam je bilo do sedaj v navadi. Tako smo računali, da bomo še pred največjo vročino že otresali noge v dolini. In le redki pohodniki so bili istih mislih, saj je parkirišče pri
domu pod Storžičem ob 6. uri bolj kot ne samevalo. Z jutranjim tempom smo se podali proti planini Jesenje ter po že strmejšem gozdu do vstopa v storžičevo severno steno. Tam smo si nadeli samovarovalni sestav, vodnica in vodnik pa sta nas seznanila
o varnejšem gibanju po zelo zahtevnih poteh - pred nami je bil namreč strm vzpon po zelo zahtevni poti skozi Žrelo. Prijetno poplezavanje v hladni senci je minilo kot bi trenil in kaj kmalu nas je čakal s soncem obsijan greben. Še nekaj časa smo hodili po njem in že smo bili na vrhu, katerega so si ovčice vrh sposodile za stranišče. Tako smo pri križu, postavljenem na vrhu, zmogli narediti le eno sliko, malico pa smo si privoščili nekoliko nižje. Po pohrustanem okrepčilu in spočitih nogah, smo se odpravili proti Škarjevemu robu in se preko njega spustili nazaj na izhodišče. Spust je potekal brez težav in z lepim tempom smo bili nazaj pri avtomobilih že pred poldnevom.
Sledila je le še hladna osvežitev v planinskem domu, nato pa povratek v vročo betonsko civilizacijo.
Najdi nas na Facebooku
