Zopet se je pričelo novo šolsko obdobje, začetek nečesa novega. Mladi planinci osnovnih šol na Kočevskem z mentoricami in vodniki pa kar nadaljujemo z našimi komaj pričakovanimi mesečnimi pohodi po lepi Sloveniji. In prvi tak je že tradicionalen dvodnevni planinski tabor. Tabor predstavlja nekakšno nagrado planincem vseh treh šol na Kočevskem, ki so se udeleževali planinskih pohodov v preteklem šolskem letu.
Vodniki Tomaž Š., Zinka L., Branka R., mentorice Majda T., Melita B., Nadja O. ter Polonca K. smo letos izbrali zopet novo destinacijo - kraško planoto v Julijskih Alpah, Pokljuko. Zgodaj zjutraj, 7. 10. 2017, smo se odpravili z otroki (bilo jih je kar 63) do naše izhodiščne točke, do hotela Jelka na Pokljuki, kjer smo bili prijetno presenečeni nad ambientom in samo nastanitvijo. Otroci so komaj čakali, da si izberejo sostanovalce in se razporedijo po sobah hotela. Dopoldne smo si ogledali okolico hotela, prepoznavne lesene planinske koče, pašno živino in čudovito zeleno travnato in gozdno pokrajino. Po kosilu smo se odpravili na prvi višinski pohod. Z mlajšimi planinci smo dosegli Blejsko kočo na Lipanci (1633 m), s starejšimi pa Debelo peč (2014m). Vreme je bilo idealno za ta letni čas, razgled pa čudovit... Pohodniki, ki smo jih srečevali, so bili vidno presenečeni nad takšno množico mladih, zagnanih planincev in vsi so le-ta intuziazem pozdravili ter nas pohvalili. Po večurni hoji smo se vrnili v hotel, kjer smo v družbi našega predsednika PDK z velikim zanimanjem poslušali predavanje profesorja biologije in kemije g. Dragota Klenovška o zaščitenih malih živalih. Ob tem smo se lahko vsi zamislili o našem odnosu do vsega živega. Po večerji so sledile različne delavnice: učenje vezanja vozlov, likovna delavnica, kjer so si otroci lahko izdelali lesen obesek z markacijskim znakom. V mirnem kotičku smo lahko prisluhnili mentoričinem branju in pripovedovanju legend. Seveda pa ni manjkal tudi nočni pohod z lučkami, ki je za otroke vedno nekaj posebnega.
Naslednje jutro po zajtrku smo izpolnjevali planinske dnevnike in se pripravili na drug višinski pohod, pohod na Viševnik (2050 m). Z mlajšimi planinci smo se ustavili na prevalu pod vrhom, starejši pa so le-tega osvojili. Spopadali so se s plezalno tehniko, saj so si morali pri vzponu in spustu pomagati tudi z rokami. V soncu smo malce utrujeni in lačni posedli po suhi, topli travi, ko nas je začela obletavati jata kavk. Lahko si predstavljate, kako so otroški vriski ob tem odmevali v daljavo... Po prihodu nazaj smo pojedli kosilo, uredili sobe in naredili letošnjo analizo tabora. Kot vsi dosedanji planinski tabori je tudi ta pustil v mladih planincih globok vtis, ki se ga bodo radi spominjali.