petek, 16. april 2021
POIŠČI
Prenovljeni programi
Revija Gremo pod objem gora

ARHIV NOVIC  

sobota, 2. februar 2019 ob 17:43, ogledov: 879

Pohod mladih planincev na Lubnik

Objavil(a): Ana Suhadolnik
Sobota, 12.1.2019 – dan, ki bi ga bilo, kot bi rekla moja babica, »smrtni greh« preživeti ob pospravljanju, gledanju televizije in igranju na računalnik. Hoja, sveži zrak, nova poznanstva, prijateljstva, hribi, gozd, dobrote iz nahrbtnikov, drobne nagajivosti, razgled in občutek zadovoljstva na vrhu so nekaj tako veličastnega, da se jih z besedami ne da opisati. To moraš preprosto doživeti in občutiti.
52 mladih planincev iz vseh treh kočevskih osnovnih šol se je z  vodniki in mentorji zbralo ob osmi uri na avtobusni postaji v Kočevju in pred šolo v Stari Cerkvi. Bilo nas je toliko, da je bil avtobus premajhen in mu je moral pomagati še kombi.

Vožnja je bila prijetna, saj se v letošnjem letu še nismo videli in je bilo ogromno tem za prijeten klepet. Že med vožnjo smo občudovali zasnežene vrhove gora in poiskali kočo na vrhu hriba, ki je bil naš cilj. Po prihodu v Škofjo Loko smo pomalicali, nato pa v urejeni koloni prečkali mesto. Nad gradom so planinci starejše skupine pospešili korak, mlajši pa smo malo počasneje krenili  po strmi in kamniti poti. Imeli smo veliko srečo, da so bila tla ravno prav pomrznjena, zato ni bilo nikjer blata in nikjer ni drselo. Med hojo smo opazovali reko Soro, stare mastne hiše z bogatimi fasadami, grad z ohranjenim obzidjem, zanimiva drevesa, množico jelk, delavce pri spravilu lesa in še in še. Srečevali smo številne pohodnike in vsi so bili navdušeni nad našo vztrajnostjo.

Po triurni hoji v strmino smo tudi najmlajši dosegli cilj - kočo na Lubniku na 1025 metrih višine. Nihče več ni bil utrujen, vse je prevzel občutek sreče in zadovoljstva ob pogledu v dolino in na oddaljene vršace s Triglavom na čelu. Sedaj vsi vemo zakaj ima tako ime, saj so se res lepo videle vse tri njegove glave. Na orientacijski plošči smo prešteli že osvojene vrhove v okolici in tiste, ki bi jih še radi obiskali.

Potem pa kot običajno - malica, izpolnjevanje dnevnikov, druženje, fotografiranje in odhod v dolino. Vračali smo se po isti poti. V dolino je šlo lažje in hitreje. Kljub temu smo potrebovali za spust polni dve uri. Med vožnjo proti domu se je že stemnilo. Starši so nas čakali že malo zaskrbljeni, pa kaj smo mi krivi, če je na pohodih tako lepo, dnevi so pa tako kratki.                                                                       
Za mladinski odsek PD Kočevje,
Majda Terbuc
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije
Mladinski svet Slovenije

NAPAKA: ne najdem RSS datoteke...
Urad Republike Slovenije za mladino