"V gorah je trenutno še vedno zima, sneg pokriva posamezne
planinske poti in predvidevamo, da se bo obdržal še pozno v avgust. Sneg
je trd in zbit, čez dan se zmehča, ponoči pa ponovno zmrzne. Takšne
snežne zaplate je mogoče prečiti le z ustrezno opremo, to so visoki
planinski čevlji, cepin in dereze, na glavo pa sodi čelada, ki je
obvezna tudi povsod, kjer poti potekajo pod stenami, saj je skala po
dolgi zimi krušljiva. Grožnjo za zdrs predstavlja tudi tanek led, ki se
ustvari na koncu snežišča in je pomešan z blatom in peskom skoraj
neviden. Ko s čevlji stopimo na ledeno zaplato, in če se pod našo težo
ne zlomi, lahko zdrsnemo in se poškodujemo. Zaradi taljenja snega ob
skalah oz. balvanih nastajajo robne zevi ali samo luknje, ki so zgoraj
še vedno pokrite s snegom. Za planince to predstavlja nevidno past, ki
se ob obremenitvi podre in pademo vanjo, pri čemer si lahko poškodujemo
noge ali se udarimo v glavo," je trenutne razmere in pasti v gorah opisal strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.
 Opremo moramo pravilno uporabljati in znanje utrjevati, poudarja inštruktor planinske vzgoje Matej Planko (foto Manca Čujež)
Ob velikem številu posredovanj gorskih reševalcev pretekli konec
tedna velja pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja in
skrbno preveriti razmere. "Svetujemo, da se planinci pred
odhodom na turo pri oskrbnikih planinskih koč pozanimajo o razmerah na
poti in turo prilagodijo razmeram in osebnim izkušnjam. Če pridejo do
zaplate snega, ki pokriva planinsko pot, in s sabo nimajo vse potrebne
opreme za prečenje snežišča, naj se obrnejo. Prav tako odsvetujemo
vožnjo, dričanje po snegu, saj lahko kaj hitro izgubimo nadzor nad
hitrostjo in se ne moremo več ustaviti. Čeprav so temperature v dolini
povsem poletne, so jutra in večeri v gorah hladni, presenetijo pa nas
lahko že nevihte, ki jih spremljajo strele," je še opozoril Šerkezi.
Vzpon po zelo zahtevni planinski poti na Lisco (foto Manca Čujež)
Poskrbeti moramo za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila
pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, še pomembneje pa je, da
nogam privoščimo kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in
obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko
časa se odpravljamo v gore, pa moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo
pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno
svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente (osebno in
planinsko izkaznico z urejeno članarino in zavarovanjem za planinsko
dejavnost), topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se lahko v
gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni, poleg tega pa še alu-folijo
oziroma veliko črno ali bivak vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
V dolini poletje, v gorah je še zima, zato mora biti temu primerna tudi oprema (foto Manca Čujež)
V nahrbtnik sodi tudi planinski zemljevid, pri
načrtovanju izleta je dobrodošel tiskani vodnik, medtem ko naj
informacije s spleta in družbenih omrežij služijo le za osvežitev
aktualnih razmer na poti, je ob pravkar izdanem zemljevidu Lisca in Sevnica z okolico v merilu 1 :
30.000 poudaril Šerkezi: "Ključna je dobra priprava na turo, med katero sodi tudi načrt poti.
Osebno imam v nahrbtniku vedno planinski zemljevid območja, ki ga bom
obiskal, in kompas. Na telefonu pa imam naloženo aplikacijo Locus Map, ki
mi služi za sprotno orientacijo glede na predhodno načrtovano turo in v
kateri najdemo tudi kakovostne planinske zemljevide PZS." Turo
je treba prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega člena, saj
lahko objave v medijih in na družbenih omrežjih neposredno in nezavedno
vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za
številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 196, 16 posameznikov je
izgubilo življenje. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.
 Ključna
je dobra priprava na turo, v nahrbtnik sodi tudi zemljevid, svetuje
alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi (foto Manca Čujež)
Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem
stanju, saj so zaradi podaljšane zime določeni deli planinskih poti
lahko tudi poškodovani. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. Nižje
ležeče in koče v sredogorju so večinoma že odprte, koče v visokogorju
pa se bodo zaradi snega ponekod odprle pozneje, a od 15. junija do konca
meseca bodo vse odprle svoja vrata. Pred obiskom gora naj planinci
preverijo odprtost planinskih koč na spletni strani PZS koce.pzs.si ali planinskega društva.
Kakšno tehnično opremo potrebujemo, je
odvisno predvsem od letnega časa in zahtevnosti poti, njene pravilne
uporabe pa se lahko naučimo na tečaju ali vodenih planinskih turah, nato
je treba pridobljeno znanje utrjevati. V zgodnjem poletju je v
visokogorju še sneg, za varno prečenje potrebujemo dereze in cepin, na
zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh pa samovarovalni komplet s
plezalnim pasom in čelado. "Kakovostna oprema je danes široko
dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. Pomembno je,
da jo že doma preizkusimo in si jo nastavimo na primerno velikost. Lažje
dostopne krajše poti, kot je zelo zahtevna planinska pot na Lisco, so
pred odhodom v visokogorje tudi dobra priložnost za preizkus uporabe
opreme in da vidimo, kako se počutimo na višini, ter tako tudi pridobimo
prve izkušnje gibanja po takšni poti," je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko,
ki je skupaj s Šerkezijem prikazal pravilno gibanje po zelo zahtevnih
planinskih poteh in uporabo samovarovalnega sestava, pri vzponu sta
pomagala tudi vodnika PZS Rok Petančič in Franc Gričar.
 Zelo
zahtevne planinske poti, ki so del planinske infrastrukture, je treba
razlikovati od ferat, športnih objektov v naravnem okolju (foto Manca
Čujež)
Planko je opozoril tudi na pogosto napačno
poimenovanje. Poti, kot ta, ki vodi iz Cirja na Lisco, so v planinski
organizaciji klasificirane kot zelo zahtevne planinske poti, kjer
hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje, opremljene so z jeklenicami,
klini in stopi, da si z njimi pomagamo pri prehodu zahtevnega območja,
pomenijo povezavo izhodišča s ciljem in potekajo po naravnih prehodih.
Razlikovati jih moramo od ferat, plezališč z varovanjem, ki sodijo med
športne objekte v naravnem okolju in niso del planinske infrastrukture.
Pri feratah je dodatno
vgrajena jeklenica namenjena izključno omilitvi v primeru padca, medtem
ko varovala na zelo zahtevni planinski poti pomagajo tudi pri
napredovanju.
Matej Planko in Matjaž Šerkezi, generalni sekretar in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (foto Manca Čujež)
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno,
vse več je tujih obiskovalcev, saj se Slovenija promovira kot kot
zelena, aktivna, zdrava turistična destinacija, kjer med aktivnostimi v
naravi prednjačita planinstvo in pohodništvo. Večji obisk gora
pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč in
več dela za markaciste. Planinske poti in koče so večinoma
v domeni prostovoljnega dela planinskih društev in njihovih
članov, a breme postaja preveliko, zato je planinska zveza na več
področjih aktivna pri pridobivanju sredstev. "Kljub dolgoletnim
prizadevanjem nam še ni uspelo zagotoviti sistemskega finančnega vira za
vzdrževanje planinskih poti in koč, ostajamo prepuščeni prostovoljnemu
delu in dobri volji lokalne skupnosti. Izsledki lanske študije ekonomskih in družbenih učinkov planinstva
so pokazali, da so prihodki v turizmu zaradi planinske dejavnosti vsaj
120 milijonov evrov letno, a ker rezultatov razgovorov z državo še ni,
smo aktivni sami. Sodelujemo z različnimi partnerji, ki so spoznali
dodano vrednost planinstva in so v to pripravljeni vložiti finančna
sredstva. V sodelovanju s Športno loterijo stavimo na dobro in smo
izdali Planinsko srečko, del prihodkov od katere bo namenjen obnovi
planinskih koč in poti, že dolgo pa uspešno sodelujemo z Zavarovalnico
Triglav, ki bo pod okriljem akcije Očistimo naše gore tudi letos
namenila sredstva za obnovo planinske poti, ki jo bodo v akciji naj
planinska pot izglasovali planinci."
 Vse večji obisk gora
pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč in
več dela za markaciste (foto Manca Čujež)
Z nakupom Planinske srečke,
ki stane en evro, tudi kupci prispevajo za obnovo planinskih poti in
koč, najti pa jo je na vseh prodajnih mestih Športne loterije, na
spletni strani www.e-stave.com, od 17. junija bo na voljo tudi v
Planinski trgovini PZS. Markaciste in razvoj njihovega dela podpira tudi
akcija Očistimo naše gore, ki sofinancira izobraževanje za markaciste in letos že drugič s PZS izbira naj planinsko pot
- planinci lahko še do 25. junija glasujejo za eno izmed enajstih
predlogov poti, ki so potrebne vzdrževanja, planinsko društvo zmagovalne
poti pa bo prejelo sredstva v višini 3000 evrov za obnovo in
vzdrževanje, potem ko so lani s PD Celje Matica obnovili pot od slapa
Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju. Deseto sezono akcije Očistimo
naše gore bo zaznamoval tudi postopen umik podajnikov s plastičnimi
vrečkami, ki so bili nameščeni na številnih planinskih kočah.
 Predsednik
PD Lisca Sevnica Rok Petančič in župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk
vabita na Lisco in Dan slovenskih planinskih doživetij (foto Manca
Čujež)
Planinska zveza Slovenije že 37 let praznuje dan slovenskih planincev, osmo leto bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij
program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za odrasle,
mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave,
ki ga v soboto, 15. junija, na Lisci pripravlja skupaj s Planinskim
društvom Lisca Sevnica in MDO PD Zasavja ter ob podpori Občine Sevnica in KŠTM Sevnica. "Planinsko društvo Lisca Sevnica, z dolgo tradicijo delovanja od leta
1905, letos na Lisci gosti Dan slovenskih planinskih doživetij že
tretjič; pod nazivom dan slovenskih planincev sta srečanji potekali že
leta 1981 in 2002," je dejal predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič in s pestrim programom povabil na Lisco planinskih doživetij: "Lisca
je naravni in turistični biser Sevnice in Posavja ter na 947 metrih
višine izjemna lokacija za oddih in občutenje neokrnjene narave. Zaradi
svoje dostopnosti, urejenosti in bogate vsebine je zelo priljubljena med
okoliškimi prebivalci in tudi turističnimi gosti iz bližnje in širše
okolice. S sredogorskim podnebjem, naravnimi danostmi in čudovitim
razgledom očara in privablja številne planince in plezalce, pohodnike,
kolesarje, jadralne padalce, jahače in ljubitelje narave. Se vidimo 15.
junija na Lisci!"
 Lisca je vse bolj priljubljen planinski in turistični cilj (foto Manca Čujež)
"Aktiven in zdrav življenjski slog od vsakega posameznika terja,
da svoje prostočasne aktivnosti čim bolj poveže s svojim delavnikom.
Lisca tako postaja pomemben prostor za udejanjanje planinskih in ostalih
doživetij v naravi. Kot eden izmed najprepoznavnejših vrhov Posavja z
dolgoletno planinsko, turistično in športno tradicijo svojo celovito
ponudbo izboljšuje in prilagaja potrebam trenutnega časa, kar je v
veselje številnim obiskovalcem," je v Tončkovem domu na Lisci izpostavil župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in dodal: "Občina
Sevnica je kot lastnica osrednjega objekta, Tončkovega doma, tudi v
zadnjih letih z vlaganji omogočila pomembne izboljšave. V sodelovanju z
ostalimi zainteresiranimi za razvoj Lisce je bila vzpostavljena
zavarovana plezalna pot, naravoslovne učne poti, urejeni notranji
prostori, zunanje površine in še bi lahko naštevali. Tako se z razvojno
naravnanimi aktivnostmi viša kakovost preživljanja časa na tej osrednji
turistično-rekreativni točki."
Manca Čujež
Na Lisco pod budnim očesom izkušenih vodnikov in inštruktorjev PZS: Franca Gričarja, Matjaža Šerkezija, Roka Petančiča in Mateja Planka (foto Manca Čujež)
-------------------------
Povezane novice:
------------------------
Medijske objave:
|
Najdi nas na Facebooku
Manca Čujež
