Dolina Bavšica je kot nalašč za takšne aktivnosti.
Odmaknjena je od urbanega vrveža ter nam v bližnji okolici ponuja neverjetne
lepote narave in nas vabi na mnoge hribovske poti.
Tabora se je udeležilo 18 mladih planincev. Kljub slabemu
vremenu so se organizatorji izkazali in poskrbeli za čim boljše vzdušje, saj
tabora niso mogli izpeljati po planu. Zame najlepši je bil dan, ko je sonce
posijalo in smo se odpravili na Zadnjiški Ozebnik. Lepa gorska idila, planike
ob poti, na koncu pa še odlična malica s čudovitim pogledom na Triglav in
Zasavsko kočo na Prehodavcih so skupaj poskrbeli za fantastičen izlet.
Všeč mi je bilo, da so se poslušale želje vsakega
udeleženca, zato je vsak doživel tabor po svoje. Nekateri smo si šli pogledat
Velika korita Soče, šli plezat na ferato v Bavšico in se naučili spuščati ob
vrvi. Tudi zadnji dan tabora se nam je nasmehnilo
sonce. Tisti, ki so bili še dovolj pri močeh, so se odpravili na Krn in se
kopali v Nadiži, ostali smo si ogledali čudovit Šunikov vodni gaj in se
okrepčali v Domu dr. Klementa Juga v Lepeni.
Spoznala sem veliko novih ljudi in se naučila novih znanj. Zelo
zabavna je bila kratka orientacija po Bavšici, kjer smo poleg iskanja točk
morali še izpolniti smešne naloge: naredili smo selfi s slepcem, zasledovali
nasprotno ekipo, si pripovedovali vice, vozili človeško samokolnico in piramido
itd. Vse skupaj je bilo še toliko bolj pestro, saj je kmalu začelo deževati in
smo orientacijo nadaljevali premočeni do kosti. K sreči PUS Bavšica ni bila
daleč in hitro smo se preoblekli v suha in topla oblačila. Velika pohvala gre
tudi kuharicama, ki sta nam priskrbeli odlično hrano!
Letošnji tabor bi lahko opisala z besedami: mokri gojzarji,
ukradena zastavica, pečen krompir, dva žulja, planinski močerad, nasmejani
obrazi, nova prijateljstva ter nepozabni spomini.
udeleženka Katja Štucin
|