Zimski čas je eden izmed najbolj idiličnih časov v visokogorju, a ta idila ima tudi svojo hladno stran, ki se je z znanjem oborožen gornik/planinec zaveda. Na nižje temperature, krajši dan, zaprte koče in ostale posebne razmere moramo biti pripravljeni, zato se v gore podamo z načrtom v glavi in odgovornim dejanjem. V Planinski zvezi Slovenije smo se letos odločili, da bomo izobraževalno vsebino predstavili tudi s pomočjo video posnetkov, da bi tako dosegli še večje število ljubiteljev zimskih obiskov gora.
Slovensko visokogorje je pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov je nad višino 1400 m zmerna, to je druga stopnja po evropski petstopenjski lestvici. »Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre v smislu, saj je samo »dvojka«. Pa vendar smo v zadnjih dneh v gorah opazili veliko nihanje temperature in je bilo nad 1800 m tudi do 5°C. Posledično so se v grapah spontano prožili plazovi mokrega snega, predvsem tam, kjer je travna podlaga. Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popustijo in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse omenjene dejavnosti se dogajajo na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih; le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdo in poledenelo podlago,« je razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
V zadnjih dneh se je v sredogorju in visokogorju zadrževala megla, ki je oteževala orientacijo, poleg tega je bil zaradi dodatne vlage občutek mraza večji kot sicer. »V prihodnjih dneh pričakujemo, da se bo zaradi višjih temperatur čez dan sneg ojužil, proti večeru pa zmrznil. S tem se bodo večale ledene površine, ki predstavljajo nevarnost za zdrs,« je še dodal Šerkezi.
Kaj moramo vedeti, če se pozimi odpravljamo na pohod?
Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je ključna dobra predhodna priprava. Katera vprašanja si je smiselno zastaviti pred vstopom na snežno odejo?
Pred odhodom v gore poskrbimo za obveščanje in s svojo namero seznanimo najbližje (kam se odpravljamo, za koliko časa, rezervni cilji) ali pa v skrajnem primeru pustimo obvestilo o poti pod vetrobranskim steklom avtomobila. Vpisujmo se v vpisne knjige na vrhovih in kjer je to možno. Vse te informacije pomagajo gorskim reševalcem pri nudenju pomoči.
Kakšno opremo potrebujemo?
Izbira primernega nahrbtnika, ki ne sme biti prevelik, je osnova za prijeten planinski izlet.
Franc Gričar: "V nahrbtniku naj bo vsa priporočljiva planinska oprema, ki nam bo ob morebitnih težavah dobrodošla." (Foto: Peter Vrčkovnik)
Udobni in varni planinski čevlji in oblačila, ki tudi če so mokra, dajejo občutek topline, pa so zmagovalna kombinacija za doživetij polno raziskovanje planinskega sveta.
Kako izbrati primerno velikost čevljev in ali ste se vprašali, zakaj imajo planinski čevlji tako dolge vezalke?
Matjaž Šerkezi: "Vsak čevelj služi svojemu namenu, zato moramo vedeti, kje bomo čevlje uporabljali, saj ni vseeno, ali bodo za v visokogorje ali pa za običajen izlet v naravo."(Foto: Peter Vrčkovnik)
Ko sneg pokrije gorsko pokrajino, je naša osnovno gibanje še vedno hoja. Ne glede na to, ali se v zasnežene gore podajamo peš, s turnimi smučmi, krpljami ali gorskim kolesom, se bomo hitro srečali s pobočji, ki jih lahko varno prečimo le z uporabo cepina in derez in seveda ogromno znanja in izkušenj pri rabi obeh pripomočkov.
Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, na rokah pa rokavice. »Samo predstavljajte si, da hodite po pobočju naklonine, kot je na Viševnik, ali pa Kamniško sedlo, lahko tudi čez melišče na Durce pod Malo Raduho; po nesreči se z derezo zapnete v hlače in padete. V rokah imate planinske palice ali pa cepin brez rokavic. Pri padcu je ključna prva reakcija, prva sekunda, dve ... S palicami se ne boste ustavili, brez rokavic, pa boste spustili cepin,« je še enkrat poudaril načelnik Vodniške komisije PZS inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar.
Dereze ali derezice?
Derezice so odličen pripomoček za varnejši korak in jih uporabljajo tudi gorski reševalci pri svojem delu. Vendar kot vse, imajo tudi derezice omejitve, do kod je njihova raba še varna. »Derezice se namreč lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer izoblikovanost zemeljskega površja ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi. Takoj, ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, poleg tega pa nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe in/ali celo smrti,« je opozoril Matjaž Šerkezi
Snežni plazovi so bela smrt
Snežni plazovi so nepredvidljivi in se sprožijo takrat, ko to najmanj pričakujemo. Ko se pozimi odpravimo v gore, moramo nujno uporabiti plazovni trojček, ki je sestavljen iz plazovne žolne, plazovne sonde in aluminijaste plazovne lopate. Zakaj je pomemben?
V gore pozimi se odpravimo v družbi. Po krivulji preživetja v primeru zasutja v snežnem plazu je ključnih prvih 15 minut. Pomeni, da moramo zasutega prijatelja najti s pomočjo plazovne žolne in izkopati v prvih 15. minutah. Vse, kar je kasneje, je malo ali nič možnosti za preživetje. Zato je naša dolžnost, kot obiskovalca gora, da se dobro naučimo iskanja s pomočjo žolne in predvsem, da upoštevamo priporočila stroke (planinskih vodnikov PZS, gorskih reševalcev, gorskih vodnikov) in da do zasutja v plazu sploh ne pride.
Plazovni nahrbtnik je pripomoček s katerim imamo največ možnosti preživetja v primeru zasutja v plazu. Svetujemo ga vsem, ki se v zasnežene gore pogosteje odpravljajo, kot so turni smučarji. A ob tem še dodatno planince nagovarjamo, da uporaba plazovnega nahrbtnika še ne pomeni, da se lahko dodatno izpostavljamo tveganju, v smislu: »Dajmo odpeljati, saj imamo plazovni nahrbtnik. Če se utrga plaz, se bomo že izmazali.«
Po znanje na tečaje
Obiskovalcem gora, ki niso vešči gibanja v gorskem svetu in nimajo dovolj lastnih izkušenj, svetujemo, da se vključijo v planinska društva in se z njimi pod vodstvom planinskega vodnika PZS v organiziranih skupinah odpravijo v gore. Dobrodošlo je tudi znanje, ki ga lahko pridobijo na tečajih varnejše hoje v gore v organizaciji društev Gorske reševalne zveze Slovenije, posameznih planinskih vodnikih PZS in gorskih vodnikih.
(Foto: Peter Vrčkovnik)
Zakaj postati član PZS?
Zato, ker s tem postanem član 60 tisoč velike družine planincev.
Pred odhodom v gore, še posebej če se odpravljamo v tujino, nujno poskrbimo za zavarovanje v primeru reševanja v gorah. Zavarovanje je v celoti vključeno v članarino Planinske zveze Slovenije. Poleg številnih ugodnosti pa člani Planinske zveze Slovenije trajnostno prispevamo v obnovo planinskih koč in skoraj 10 000 kilometrov planinskih poti, naravnih plezališč, za katere skrbijo prostovoljci v planinskih društvih.
V Planinski zvezi Slovenije se zavedamo, da se bodo v prazničnem času v gore in hribe odpravili številni planinci, kar je dobro za njihovo boljše psihofizično počutje. K temu bodo pripomogle tudi praznično omiljene omejitve prehajanja občin. Praznični čas torej dobro izkoristimo, vendar se obnašajmo odgovorno, tako z vidika varnosti v gorah, kot z vidika varnostnih ukrepov za zajezitev koronavirusa.
Vabljeni v našo Malo šolo planinstva, kjer sproti objavljamo poučne, zabavne in preventivne vsebine iz sveta planinstva ). Več informacij o varnejšem obiskovanju gora pa najdete v našem spletnem kotičku Varneje v gore.
Najdi nas na Facebooku
Franc Gričar: "
Matjaž Šerkezi: "Vsak čevelj služi svojemu namenu, zato moramo vedeti, kje bomo čevlje uporabljali, saj ni vseeno, ali bodo za v visokogorje ali pa za običajen izlet v naravo."(Foto: Peter Vrčkovnik)
