Pozimi v gore odgovorno, spoštljivo, postopno - in s sprejemanjem pravih odločitev
Objavil(a): Manca Ogrin
V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti, je na novinarski konferenci na začetku zimske planinske sezone na Pokljuki 6. decembra 2023 opozorila Planinska zveza Slovenije. Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe.
Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici - torej znantna. Problem predstavlja napihan sneg, vzorec nevarnosti pa ohladitev po toplem vremenu oz. otoplitev po mrazu. "Težave, ki se pojavljajo, so predvsem, da sneg ni preobražen in marsikje še ni dobro sprijet s podlago, sploh, kjer je ta travnata. Kot posledica vetra nastajajo klože, zbite, trde plošče snega, ki popustijo že ob manjši obremenitvi. Snega nad 2000 metri je okrog meter, z nižanjem višine pa ga hitro zmanjkuje. Tam se srečamo s poledenelimi zaplatami. Nižje je veliko zapadlega listja, ki se je z veliko količino padavin spremenil v kašo in je nevaren za zdrs. V naslednjih dneh se bodo snežne in plazovne razmere burno spreminjale in svetujemo redno spremljanje in upoštevanje priporočil. Če je tretja stopnja nevarnosti, odsvetujemo obisk takšnih območij, pri drugi stopnji pa enako velja velika previdnost," je trenutne snežne razmere orisal strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo, ki jo moramo tudi znati uporabljati. (foto Manca Ogrin)
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo na zemljevid, čelno svetilko in telefon s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti, je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu. (foto Manca Ogrin)
Zasnežene gore privabljajo vse več obiskovalcev, od planincev in alpinistov do turnih smučarjev. Oprema je lažje dosegljiva, prav tako informacije, vendar za varen obisk gora potrebujemo veliko znanja in izkušenj. "Tudi pozimi je v gorah vse več začetnikov, ki jim priporočamo, naj se udeležijo ustreznih tečajev kompetentnih oseb in gredo v hribe zgolj s primerno usposobljenimi vodniki. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje ali druga ustrezna strokovna literatura. Ključna pa je odgovornost vsakega posameznika. Ta vključuje posedovanje ustrezne opreme, znanje njene uporabe in usposobljenost za izbrane ture. Pomembno je postopno pridobivanje izkušenj, začetki vselej s kvalificiranimi inštruktorji ali vodniki, nenehno nadgrajevanje znanja, na koncu pa je treba sprejemati prave odločitve, ki zagotavljajo največjo možno mero varnosti," je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in dodal: "Ne pozabimo, nič ni narobe, če se v neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkazujemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti."
Pozimi moramo korak prilagoditi snežnim razmeram, prav tako odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin, na glavo pa sodi čelada. Na fotografiji Klara Kavčič iz Mladinske komisije PZS demonstrira ustavljanje s cepinom. (foto Manca Ogrin)
Gore pozimi zahtevajo kompleksnega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala. "Razmere v gorah pozimi so lahko še bolj nepredvidljive kot poleti. Skladno s tem moramo svoj korak prilagoditi snežnim razmeram, ravno tako pa odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo. Upoštevati moramo, da gibanje v snegu terja več energije. Pri vzponu in spustu pa nas lahko na isti turi pričaka veliko različnih podlag, od globokega snega do vmesnih kamnitih spihanih predelov in ledene podlage," je Omerzu pojasnil o gibanju v zimskih razmerah, ki sta ga na Pokljuki praktično prikazala s predstavnico Mladinske komisije PZS Klaro Kavčič.
Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega, je izpostavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. (foto Manca Ogrin)
"Pomembno je, da znamo oceniti razmere na terenu, brati plazovne napovedi, imeti ustrezno opremo in jo znati uporabljati, da ne pride do plazu - če pride, pa imamo le 15 minut, da ponesrečenega prijatelja najdemo in izkopljemo. Teorija je jasna, v realnosti pa statistika zelo slaba. Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega," je izpostavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček. Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost preživetja v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje. "Predvsem turnim smučarjem svetujemo še uporabo plazovnega nahrbtnika, ki nas v primeru plazu zadrži na plazovini in nam zaščiti glavo, a to nikakor ne sme biti razlog za dodatno tveganje."
Podpredsednik PZS Martin Šolar je obiskovalce gora pozval, da obzirno do narave, z odgovornim in spoštljivim ravnanjem pomagamo živalskemu svetu preživeti zimo. (foto Manca Ogrin)
Najbolj priljubljene poti na širšem območju Pokljuke potekajo v bližini mirnih območij za belko, divjega petelina, ruševca in gamsa, zato je Planinska zveza Slovenije s partnerji projekta VrH Julijcev pripravila zemljevid priporočenih turnosmučarskih poti na Pokljuki, na katerih bodo turni smučarji živalim zagotavljali večjo mero miru. "Z odgovornim odnosom do gora, obzirnim obiskom in ravnanjem lahko pomagamo k zmanjševanju pritiskov na naravo v gorskem svetu. Na ta način lahko prispevamo k letošnji osrednji temi mednarodnega dneva gora, ki je obnavljanje gorskih ekosistemov; obeležili ga bomo 11. decembra, ko bomo poseben poudarek dali tudi akciji Brati gore," je napovedal podpredsednik PZS Martin Šolar in obiskovalce gora pozval, da "obzirno do narave, z odgovornim ravnanjem pomagamo živalskemu svetu preživeti zimo. Planinci in turni smučarji bodimo skupaj z živalmi povezan del gorske narave. V okviru projekta Vrh Julijcev smo pripravili novo zgibanko Spoštljivo in odgovorno obiskovanje gora pozimi, s katero pojasnjujemo razloge, ki so pomembni za varstvo vrst v gorah in hkrati nagovarjamo obiskovalce gora, kako se vesti v gorah pozimi. Držimo se označenih in ustaljenih poti ali prog, še zlasti v gozdu in na gozdnih robovih. Izogibamo se predelom, ki jih živali uporabljajo za počivanje in prehranjevanje, kot so sončni skalni in nezasneženi predeli. Pomembno je, da ne povzročamo nepotrebnega hrupa, če nas spremlja pes, pa naj bo vedno na povodcu."
Spoštljivo in odgovorno pozimi v gore peš in na turnih smučeh. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje. (foto Manca Ogrin)
Napotki za varnejši obisk gora pozimi
Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami! O svojih poteh in načrtih obvestite domače.
Gorniško družbo za izbrane ture izbirajte previdno in premislite, če so udeleženci ture kos izbranim ciljem! Izogibajte se samooklicanim vodnikom in preverjajte njihove kompetence.
V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
Tura se začne doma z ustrezno celostno pripravo, izbiro cilja in udeležencev, pripravo vse potrebne opreme, spremljanjem vremena in snežno-plazovnih razmer ter celostnim premislekom o vsem potrebnem.
Že doma preverite delovanje plazovne žolne in po potrebi zamenjajte baterije, na izhodišču preverite delovanje ter jo dosledno uporabljajte.
Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.
Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je pozimi zaprtih).
Upoštevajte podatke o snežnih razmerah - o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. Po obilnem sneženju ali otoplitvi še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.
Nenehno ocenjujte dogajanje na turi, psihofizično počutje posameznikov, stanje snega, plazovno varnost ter drugo in se ustrezno odzovite na morebitne zaplete oz. težave. Ne pozabite, da so nesreče v gorah navadno posledica sosledja manjših napak, ki se kopičijo.
V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti.
Udeležite se ustreznih tečajev za dvig znanja in izkušenj, če pa turi sami nismo dorasli, si priskrbimo ustrezno kvalificiranega vodnika.
Upoštevajte, da ste v naravi le obiskovalci in da je to svet živali, ki so v tem obdobju še posebej občutljive zaradi pomanjkanja hrane in toliko bolj izpostavljene poškodbam in smrti.
Vse odpadke odnesite v dolino in jih odložite v za to ustrezne zabojnike. Med odpadki, ki ne sodijo v naravo, so tudi olupki agrumov in banan.
Alkohol ne sodi v gore. Niti za pogum.
V naslednjih dneh se bodo snežne in plazovne razmere burno spreminjale, zato strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi svetuje redno spremljanje in upoštevanje priporočil. (foto Manca Ogrin)
Najdi nas na Facebooku
_1.jpg)
Manca Ogrin.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
