V novem planinskem vodniku Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke je zbranih 45 tur, ki sta jih opisala izkušena poznavalca slovenskih gora in uveljavljena pisca vodniške literature. "Vodnik prinaša povsem sveže opise poti na izbrane vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, kratki uvodi v ture nam zbudijo skomine po hribolazenju in nas seznanijo z marsikatero zanimivostjo, izvrstne in pisane fotografije pa poskrbijo za privlačnost in sijočo podobo," poudarja Andraž Poljanec, ki je slikovito obdelal 28 razglednih ciljev Kamniško-Savinjskih Alp.
Nov vodnik Planinske založbe Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke izpod izbrušenih peres in izkušenih korakov Andraža Poljanca in Vladimirja Habjana zapolnjuje vrzel v vodniški literaturi. (foto Franci Horvat)
Sedemnajst karavanških vrhov je v vodnik dodal Vladimir Habjan, tudi urednik Planinske založbe, ki pojasnjuje povod za nastanek nove knjige: "Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke je namenjen vsem obiskovalcem gora, ki jih pot vodi v ta del gorskega sveta. Pri Planinski založbi se trudimo, da bi bili vsi gorski predeli Slovenije ustrezno pokriti tudi z gorniškimi vodniki. Za Julijske Alpe imamo tako štiri enciklopedične vodnike in dva izbirna, vzhodni in zahodni del. Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke so bile do zdaj z vodniško literaturo manj obdelane, večina do zdaj izdanih vodnikov je razprodanih, zato smo se odločili in spisali še vodnik za ti dve gorovji. Z izdajo vodnika torej pokrivamo ves alpski gorski del Slovenije."
Težko pričakovani vodnik prinaša 45 najlepših tur na 50 izbranih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, primernih tako za manj izurjene planince kot vešče gornike, kot na primer vzpon na Storžič. (foto Franci Horvat)
Izbirni vodnik Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, urednica katerega je Irena Mušič Habjan, prinaša označene poti vseh težavnosti, od lahkih do zelo zahtevnih, odlikujejo ga nazorni opisi gora in poti, pregledni zemljevidi opisanih poti, QR-kode izhodišč in poti ter slikovite fotografije, ki bodo spodbudile ljubitelje gora, da se povzpnejo na izbrane vrhove. "Kamniško-Savinjske Alpe se raztezajo od Žirovnice na Gorenjskem vzdolž Peči, Dobrče, Kriške gore in Storžiča čez skupino Krvavca in osrednji del s prvakom Grintovcem, 2558 m, do vzhodnih odrastkov z Raduho, Smrekovcem in Goltmi na severu ter z Menino in Dobroveljsko planoto na jugu. Zlasti osrednji del gorovja predstavlja prekrasno veduto na severu Ljubljanske kotline. Ni ravno pogosto, da se glavna mesta držav ponašajo z razgledom na gore, ki dajejo s svojo podobo pomemben pečat našemu vsakdanjiku, hkrati pa nas neustavljivo privlačijo. Predvsem osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp lahko kot mačka okrog vrele kaše obvozimo po dolinah, ki so v različnih smereh vrezane v gorstvo, ob tem pa kujemo načrte za hribovske podvige," nas na pot povabi Andraž Poljanec. Poleti je vzpostavljen tudi krožni javni prevoz, ki iz Kamnika zjutraj zapelje po dolinah Črna, Podvolovljek, Zgornja Savinjska dolina, nadaljuje čez Pavličevo sedlo in Jezerski vrh na Jezersko ter se po dolini Kokre vrne na južno stran, popoldne pa vozi v obratni smeri. V pisani paleti planinskih poti, kjer lahko manj izurjeni planinci izberejo pohlevnejše vrhove, vešči gorniki pa se preizkusijo na zahtevnih zavarovanih poteh, vsakdo najde planinski cilj, primeren njegovim sposobnostim in željam.
Nov vodnik Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke bo planince popeljal do množice razglednih gorskih kotičkov, kot tudi takšen širni razgled ponuja Peca, gora kralja Matjaža. (foto Franci Horvat)
"Karavanke na meji z Avstrijo, ki so najdaljše slovensko gorovje, se vlečejo v dolžini 110 kilometrov od Trbiža na zahodu čez najvišji vrh Stol, 2236 m, do Slovenj Gradca na vzhodu, če ne štejemo osamelcev, ki so posejani v isti smeri še naprej vse do 'kurje golše'. V primerjavi s Kamniško-Savinjskimi Alpami imajo Karavanke s slovenske strani povsem drugačen značaj. Da spoznamo še drugo plat medalje, se je zato vredno vsaj za prvi okus zapeljati v katero od dolin na severni strani (Medvedji dol, Poden, Sele), kjer nas bodo prevzeli pogledi na skalnata zidovja, ki jih z naše strani ne slutimo," nas v manj obiskani planinski raj vabijo Poljančeve besede: "Marsikdo si tudi ne predstavlja, da Karavanke vzhodno od Kepe potekajo v dveh vzporednih verigah. Vzdolž južne je speljana državna meja, severna, ki je precej bolj razrezana s prečnimi dolinami, pa je večinoma povsem na avstrijsko koroških tleh. V tem delu se bomo s pričujočim vodnikom povzpeli na Obir in Peco, ostale ture pa so nanizane po južni verigi v pestro paleto. Zagotovo se bomo znašli v gorskih kotičkih, ki se bodo neizbrisno vtisnili v spomin."
Avtorja novega vodnika Planinske založbe po Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah sta Vladimir Habjan in Andraž Poljanec, izkušena poznavalca slovenskih gora in uveljavljena pisca vodniške literature. (foto Manca Ogrin)
Zasnova za vse opisane ture je enotna in uporabnika poleg zanimih predstavitev ciljev seznani s podatki, na podlagi katerih se odloči za določeno turo - od zahtevnosti ture, potrebne planinske opreme, izhodišča in časovnice do informacij o planinskih kočah in bivakih ter sezoni, primerni za izvedbo ture. Navedeni so planinski zemljevidi, ki pokrivajo posamezno območje, vsakemu opisu je dodana tudi QR-koda, ki s skeniranjem pokaže potek ture v aplikaciji maPZS. Prav tako je navedeno, kako ravnamo v primeru nesreče v gorah.
V Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah je skupno 46 planinskih koč in pri načrtovanju vzponov je treba imeti v mislih, da visokogorske koče, tudi Češka koča na Spodnjih Ravneh, jeseni postopno zapirajo svoja vrata, nižje ležeče pa vse leto gostoljubno pričakujejo obiskovalce. (foto Manca Ogrin)
Večina ciljev vključuje planinsko kočo, ki jih je v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah skupno 46. Pri načrtovanju vzponov morajo imeti ljubitelji gora v mislih, da so visokogorske koče odprte okvirno do konca septembra, glavnina planinskih koč pa ostaja odprtih vse leto oz. tudi zunaj poletne sezone - in gostoljubno pričakujejo obiskovalce. Nekatere nižje ležeče koče so stalno odprte vse leto, predvsem tiste, ki so dobro dostopne po cesti, nekatere pa so zunaj poletne sezone - običajno od oktobra - odprte le ob koncu tedna. Planinci naj pred odhodom na turo odprtost planinskih koč preverijo na spletni strani Planinske zveze Slovenije pzs.si/koce.php oz. na spletnih mestih planinskih društev in planinskih koč.
Jeseni hribi zažarijo in prevzame nas svečan mir, kot na razglednem stolpu na Vivodniku, najvišjem vrhu Menine planine, kamniško-savinjske 'Pokljuke' - ne smemo pa pozabiti na krajši dan, hladnejše vreme, preveriti odprtost planinskih koč in vremensko napoved. (foto Franci Horvat)
"Jeseni hribi zažarijo in svečan mir, ki se tiho spušča med vršace, nas popolnoma prevzame. V septembru so vrata visokogorja še na stežaj odprta in težav z vročino ni več, oktobra se zavedajmo, da je dan že kratek in brez svetilke se ne podajajmo visoko, verjetno nas kdaj že preseneti 'sneg na zlati veji'. Na pragu zime pa bomo v prostranstvih sredogorja in gozdovja s pesmijo tišine razpirali jadra hrepenenja za prihodnjo pomlad," poetično razmišlja Poljanec, medtem ko Vladimir Habjan, tudi izkušen alpinist in dolgoletni gorski reševalec GRS Kamnik, stvarno doda: "Obiskovalci gora naj bodo pri jesenskem obisku Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank pozorni predvsem na to, da se dan krajša, kar pomeni, da moramo poskrbeti za svetilko z rezervnim vložkom. Za višine nad 2000 metri je nujno s seboj že vzeti jakno ali lahko puhovko, kapo in rokavice, saj lahko jutranje temperature, pa tudi razmere v močnem vetru telo močno ohladijo, če ga ne zaščitimo dovolj. Če se odločamo za cilje, kjer so planinske koče, je prav, da preverimo, če so še odprte. Prav tako pred odhodom natančno preverimo vremensko napoved, na straneh Planinske zveze Slovenije pa tudi razmere na poteh, ker so nekatere zaprte. Jesenski čas je tisti, ko se vreme umirja, kar pomeni, da bomo lahko imeli čudovite razglede z vršacev. Pa srečno na poteh."
Manca Ogrin
|
Najdi nas na Facebooku
