ARHIV NOVIC  

ponedeljek, 2. november 2026 ob 00:00, ogledov: 15

Jesenski macesni in Svačica - študentski izlet

Objavil(a): Neža Kočevar
	Praznična sobota je marsikoga zvabila ali na sprehod ali na morje ali v hribe, ker je bila napoved obetavna. Mladinska komisija je to s pridom izkoristila in 31. oktobra razpisala turo na Svačico, skorajšnji dvotisočak in manj poznan vrh med Stolom in Vrtačo.
Jutro je bilo po večini Slovenije megleno ali oblačno, zato je marsikdo pomislil, kako bo na turi, ali bo vse zaman ali lepo. 23 udeležencev se je zbralo zjutraj na parkirišču pri mejnem prehodu Ljubelj. Od tega štirje vodniki z Zalo Šerženta Seljak na čelu. S hojo smo pričeli ob 07:30 uri. Ravno prav za nekoga, ki je utrujen od celega tedna ali dogajanja večer poprej. Ob startu se je nad Begunjšcico začelo razkajati, kar je bilo pozitivno in vsi smo po tihem upali na jesensko gorsko pravljico. Po uri hoje smo prispeli na Zelenico, kjer smo imeli kratko pavzo, zatem pa naprej v smeri Stola. Vmes se je zvečina razkadilo in pobožali so nas prvi sončni žarki kot tudi pozlačene macesne. Sanjska tura se je končno pričela... Hoja med macesni je bila res občudovanja vredna. Da pa ni bilo res vse popolno, nas je spomnil hladen veter in nežno opomnil, da nismo več sredi poletja. A naša pot je bila sedaj povečini sončna in nas je prijetno grelo. Pot nas je vodila nad domom pri izviru Završnice in od vodnice je prišla ideja, da vmes pristopimo še na Srednji vrh nad Završnico. Res je bilo spotoma in smo šli. Od sedla Šija smo se hitro vzpeli in na vrhu imeli lep razgled naokrog. Na najbližjo Vrtačo ter v daljavi Stol in Begunjšcico, okrog katerih so se pojale meglice. Sledila je daljša pavza in kmalu so nas začele obletavati kavke, s katerimi so imeli nekateri kar nekaj dela, seveda v pozitivnem smislu. Po pavzi je sledila pot nazaj do sedla in naprej v smeri Stola in Vrtače. Sprva skozi borovce in macesne, nato po sami skali. Šli smo pod težko prehodnim grebenom Grad vse naprej do Vatelce in razpotja za Stol in Celovško kočo. Tu je bilo tudi sedlo Belšcica, na katerega pride markirana pot iz Avstrije. V bližini so se nam kazali vrhovi od Srednje peči preko Stola, Krkotnika, Celovške špice do Jelenčkov. Od tu le še kratek vzpon na Svačico. Tu se odprl pogled proti Kozjaku in Celovški koči, obdano z zlatimi macesni. Vrh smo imeli večino časa le zase in smo postali dalj časa ter naredili tudi skupinsko fotografijo. Povratek je sledil po isti poti vse do razpotja, kjer se gre ali na Vrtačo ali na Srednji vrh. Vmes se je megla že kar dobro razkadila tudi po dolini, ponekod so se pa meglice še vedno pojale. Zgornja pot pod Vrtačo nas je hitro pripeljala nazaj do doma na Zelenici, ki pa je bil ta čas že v senci. Tu je bila pavza za malico oz. kosilo. V domu je bilo prijetno toplo in tudi polno. Medtem je čas kar bežal in da nas ne bi ujela tema, smo opravili še zadnji spust do Ljubelja. Za nami je bil prijeten jesenski dan in res smo se lahko naužili čudovitih razgledov za ta čas, na vrata pa trka že zima. Vodniki smo bili več kot zadovoljni z udeležbo in že vnaprej vabimo na naše izlete.  Prispevek in fotografije: Andrej Pavlin