| Začudena, da sva edina Slovenca, ki greva na mednarodni UIAA GYS tabor v Francijo, se zjutraj odpeljeva na najino prvo skupno plezarijo. Z avtom nato prispevava k najinemu ogljičnemu odtisu in pa megli v padski nižini, ko sva po osmih urah, enem prelazu ter vmesnem ogledu Briancona, popoldne prišla v mladinski dom Lesquatrevents. |
 Takoj sva se morala prilagoditi na francosko angleščino, ki je zelo zabavna. Smešno pa sva najbrž zvenela tudi midva ko sva se lomila v najini francoščini. Po sestanku, na katerem so delili opremo in se lomili v pogovoru, je sledila najboljša večerja. Tartuflette je tamkajšnja specialiteta - krompir s siri in slanino, pečeno v pečici, če bi jedli z rokami, bi si prste obliznili do suhega, ostale dni naj bi bila hrana slabša, najverjetneje pa je lakota po celodnevnem plezanju odnesla gurmana v meni.
Sam tabor je bil dobro zamišljen, ker pa je bil organizator letošnjega Club Alpin Toulouse, so bili to vsi prijavljeni iz tega kluba, razen naju z vzhoda in fanta iz še nekaj dlje od naše male podalpske dežele. Indijec je prišel na tabor z željo naučiti se ledno-plezalne tehnike, saj namerava še letos osvojiti K2. Namerava biti namreč najmlajši na vseh osemtisočakih.
Ta termin je najbolj ugoden, ker ni gneče, pa nam je letos zagodlo vreme in ledu je bilo precej manj kot prejšnja leta, tako so rekli vodniki, ki smo jih vsak dan dobili druge, razen vodja šole, ki je naju z Lauro nadziral še bolj vneto kot redar na nepravilno parkirano vozilo. V iskanju ledu smo povsem različno hodili od 20 minut do ene ure in pol, zadnji dan pa smo se od ''kombija'' do ledu premaknili za nekaj več kot sto metrov.
V okolici naselja, ki premore tudi nekaj trgovin s Savojskimi specialitetami - preverjeno so odlične, so tri doline, ki premorejo slapov več kot naša cela država, če so razmere dokaj slabe; v nasprotnem primeru pa je to raj za ledno plezanje. Poleti pa športnega plezanja, plezalni vodniki so prav zavidljive debeline, kolikor pa sva opazila so območja tudi dobro navrtana in lepo urejena. Priporočava!
Laura Dovč in Uroš Grilj
-------------------------------
|
Najdi nas na Facebooku
Takoj sva se morala prilagoditi na francosko angleščino, ki je zelo zabavna. Smešno pa sva najbrž zvenela tudi midva ko sva se lomila v najini francoščini. Po sestanku, na katerem so delili opremo in se lomili v pogovoru, je sledila najboljša večerja. Tartuflette je tamkajšnja specialiteta - krompir s siri in slanino, pečeno v pečici, če bi jedli z rokami, bi si prste obliznili do suhega, ostale dni naj bi bila hrana slabša, najverjetneje pa je lakota po celodnevnem plezanju odnesla gurmana v meni.
Zdenka Mihelič
