| 6. oktobra zjutraj smo se z dvema avtobusoma odpeljali v deželo Petra Klepca. Legenda opisuje malega Petra kot slabotnega pastirja, kateremu je dobra vila podarila nadnaravno moč, ker jo je obvaroval pred močnim soncem. Deček je to moč uporabil proti vpadu Turkov v tamkajšnje kraje, pomagal je ljudem in tako postal njihov junak. Zaradi tega se osilniška dolina imenuje dežela Petra Klepca. Med vožnjo smo blizu cerkvice sv. Ane nad Mirtoviči videli njemu posvečen kip. Od tam smo pot nadaljevali do Bosljive Loke in Grintovca. Nad vasjo Ložec smo zagledali Loško steno (875 m) in kmalu prispeli v Osilnico. Ustavili smo se na Selih pred gostiščem Kovač.
In začelo se je. Mladinski vodniki so mlajše in starejše razvedrili z družabnimi igrami, sledila je razvrstitev po sobah, razporeditev v sedem skupin in tekmovanje v orientaciji. Vsako skupino je vodil mentor ali mladinski vodnik in s pomočjo načrta smo iskali skriti zaklad. Ker je znanje največji zaklad, smo tudi pri tej aktivnosti pokazali svoje znanje, vedenje ali pa iznajdljivost. Vsaka skupina je morala po načrtu poiskati sedem kontrolnih točk in odgovoriti na zastavljena vprašanja. Nekatera izmed njih so bila kar zahtevna, a smo se znašli in pomoč poiskali pri mimoidočih vaščanih. Vsi smo že komaj čakali, da smo se le zbrale vse skupine, saj so naši želodčki že težko pričakali kosilo. Sledil je krajši počitek in malo krajši popoldanski pohod za mlajšo in daljši za starejšo skupino. Hodili smo po mešanem gozdu in videli veliko raznovrstnih gob. Gozdna pot je bila nastlana z raznobarvnim listjem jesenskih barv. Bilo nam je kar vroče, saj je sonce kljub jeseni pokazalo svojo moč. Prispeli smo do vasi Čačič, kjer smo imeli krajši počitek. Od tu smo pohod nadaljevali po novi asfaltni cesti, ki pripelje iz Kočevske Reke. Starejša skupina se je pri smerokazu za Šajbnik obrnila po gozdni poti navzdol in se ustavila v vasi Bezgovica. Tam pa smo se srečali z našimi mlajšimi planinci. Naš pogled je segel do cerkve na Sveti gori, kamor ljudje vsako leto romajo 15. avgusta na Veliki šmaren. Na bližnjem pokošenem travniku smo vsi sodelovali v tekmovalni igri in se podprli z malico iz nahrbtnikov. Po polurni hoji smo prispeli v gostišče Kovač.
Malo smo se uredili in odšli na zasluženo večerjo. Ko se je stemnilo, je sledil nočni pohod z lučkami. Nekaj mladih planincev pa je raje ostalo v velikem prostoru pod gostiščem, kjer so mladinski vodniki vrteli glasbo, vse navzoče pa so zabavali domiselni plesalci. Na nočnem pohodu smo med potjo ugasnili svoje lučke in si na nebu izbrali vsak svojo zvezdico, ki nas bo spremljala v življenju. Pot nas je vodila ob ogradi z damjaki. Nekaj smo jih opazili, ko smo vanje posvetili s svojimi svetilkami. Ob povratku nazaj, smo se tudi mi pridružili manjši skupini in zaplesali ob živahnih zvokih moderne glasbe. Dan je bil poln prijetnih doživetij. Zato ni čudno, da so se nekateri kljub pozni uri težko umirili in zaspali.
V nedeljo nas je pozdravilo jasno jutro. Po zajtrku smo se zbrali na dvorišču. Razdelili smo se v šest skupin. Skupine so vodili mentorji in mladinski vodniki. In kaj vse smo počeli - učenje vozlov, družabne igre, streljanje z lokom, igre Petra Klepca, dve praktični delavnici (izdelava Petra Klepca iz žice in izdelava planinskega smerokaza). Skupine so se menjale aktivnost na pol ure, tako je vsaka skupina sodelovala v vseh dejavnostih. Bili smo vztrajni, ustvarjalni in z veseljem sodelovali pri vseh pripravljenih dejavnostih.
Po slastnem kosilu je sledila podelitev nagrad za najboljše v iskanju zaklada. Vedno je zmagovalec samo eden, a mi mladi planinci vemo, da je najpomembnejše sodelovati in živeti ter dihati z naravo. Pripravili smo nahrbtnike, se zadovoljno posedli na avtobusa in se veseli odpeljali proti Kočevju.
Dvodnevni tabor v deželi Petra Klepca je za 68 mladih planincev in 12 odraslih hitro minil. Vsi upamo in želimo, da bi kaj kmalu tako prijetno preživeli konec tedna.
Za MO PD Kočevje
Rezika Mlakar
Foto arhiv MO PD Kočevje |
Najdi nas na Facebooku
Foto arhiv MO PD Kočevje
