Že ob 6. uri zjutraj sta dva polna avtobusa ljubiteljev gora in narave odrinila proti Avstriji. Med potjo proti izhodišču, sta nam vodnici Branka in Zinka predstavili program pohoda, v dar in spomin pa nam je Planinsko društvo Kočevje podelilo trakove z rdečim medvedkom, simbolom našega mladinskega odseka, ki naj bi nas spremljali na vseh pohodih. Po avtocesti smo potovali skozi Karavanški predor, dolgem 7864 m in pod zemljo prestopili državno mejo. Večina prisotnih se je prvič peljala skozi omenjeni predor, zato navdušenja niso skrivali. Čeprav vožnja po Avstriji ni bila dolga, smo uživali v panoramskih pogledih in opazovali naš cilj. Z vsakim ovinkom smo bili višje, dokler nismo prispeli na 1732 m visoko izhodišče, planino Trata. Razgled je bil zares lep, z Julijci pa smo si bili iz oči v oči. Super, ker smo se pripeljali tako visoko! Naše noge so morale premagati še 434 višinskih metrov, zato smo se najprej dobro podprli z malico iz nahrbtnika. Strmino smo premagovali po široki gorski cesti, med hojo pa smo na nekaterih mestih še vedno opazili sneg, medtem ko nas je pa drugje že pozdravilo barvito gorsko cvetje. Pred seboj smo ves čas opazovali Dobrač, vrh istoimenskega masiva zahodno od Beljaka z najvišjim vrhom 2166 m. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov stran pa slovenska cerkvica. Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, oddaljena le dobrih 30 m. Na vzhodnem se nahaja najvišja cerkev v Evropi. Nekaj 10 m pod vrhom se nahaja planinski dom, v bližini katerega stoji 160 m visok televizijski stolp. Pri koči smo se podprli z malico ter izpolnili planinske dnevnike. Sestopili smo po poti vzpona, pri planinski koči na planini Trata pa smo si vzeli še nekaj časa za igranje na igralih ter za uživanje na soncu. Pred koncem smo najbolj zvestim in vztrajnim planincem podelili še bronaste, srebrne in zlate planinske znake, podelil jih je predsednik PD Kočevje, Franci Janež, ki se, če le more, rad udeleži naših pohodov. Ob povratku proti domu smo si ogledali še posledice podora, ki se je zgodil na pobočjih Dobrača leta 1348 zaradi potresa v Furlaniji. Milijoni kubičnih metrov grušča so pod seboj zasuli 17 vasic. Minilo je že več stoletji, a pogled v 400 m globok prepad in maketni prikaz podora je še vedno grozljiv in zaradi višine mnogim neprijeten, a vreden ogleda.
Nad preživetim dnevom, polnim doživetij in presenečenj nismo skrivali zadovoljstva, veselja in navdušenja in se že letos priporočili za naslednjo leto. Na vse lepo nas bodo še dolgo spominjale Milanove fotografije, ki ima svoj aparat vedno pripravljen.
V okviru Mladinskega odseka PD Kočevje smo tako Branka, Zinka, Melita, Majda, Polona in Tanja organizirale in izpeljale še naš zadnji pohod tem šolskem letu. Vsem lepa hvala. Vodnici in mentorice želimo otrokom in staršem polno doživete počitnice, pohodnikom pa predvsem varen korak in srečno v novem šolskem letu.
Melita Berlan in Zinka Levstik |
Najdi nas na Facebooku
Foto Milan Levstik
