Serija enciklopedičnih vodnikov po Julijskih Alpah predstavlja težko pričakovano in modernemu uporabniku prilagojeno
prenovo legendarnega dela Julijske Alpe Tineta Miheliča. Avtorji Klemen Janša, Jože Drab, Andraž Poljanec in Roman Tratar, izkušeni entuziasti, so vse opise preverili z lastnimi nogami
in jih napisali tako za planince, ki delajo prve korake v gorski svet,
kot za najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij ter
normalnih pristopov na osamljene vrhove. Vodnike odlikuje enciklopedična sistematičnost, opisom
dolin in izhodišč sledi poglavje o kočah in zavetiščih, najpomembnejši
del pa so opisi vseh vrhov in poti nanje. Pregledna in nazorna
zasnova izpostavlja najpomembnejše podatke, dodane so GPS-koordinate
vseh pomembnih točk in ilustrativne fotografije, ki pomagajo pri
orientiranju, iskanje podatkov pa še olajša prenovljena grafična podoba.
Celotna serija enciklopedičnih vodnikov po Julijskih Alpah (foto Blaž Košak - Blayo)
Prvi je izšel vodnik Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca, ki se pod avtorstvom Jožeta Draba
osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj
znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih kotičkov za
iskalce gorske samote. Drugi vodnik Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše
prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na
italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v
italijanščini. Vodnik Julijske Alpe: južni del pokriva območje od Krnske skupine čez Bohinjsko-Tolminski greben do Ratitovca in Jelovice, prekaljeni pisec Andraž Poljanec pa je za vnete raziskovalce pripravil tudi nekaj zahtevnejših sladkorčkov južnega roba Julijcev.
Kot zadnji je oktobra letos s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS izšel vodnik Julijske Alpe: osrednji del, o zahtevnosti vzponov v katerem avtor Roman Tratar pravi: "Pogorje
v osrednjem delu Julijskih Alp zajema večino naših najvišjih gora s
Triglavom na čelu. Nanje iz dolin vodijo pretežno označene in tudi
zavarovane poti, ki po zahtevnosti pogosto segajo v kategorijo zelo
zahtevnih in je na njih priporočljiva uporaba samovarovanja. V
brezpotnih območjih, kot je Martuljška skupina, vrhove dosežemo celo le s
plezalnimi vzponi, najbolje v spremstvu gorskega vodnika. V predelu
Pokljuke, Mežakle in gora nad Bohinjem pa so gore večinoma lažje
dostopne, čeprav na kakšen vrh ni označene poti oziroma nanj vodijo le
manj zahtevna brezpotja."
Za obisk gora pozimi je potrebna popolna zimska oprema, ki jo moramo znati tudi uporabljati (foto Manca Ogrin)
Privlačni planinski cilji, a le s primerno opremo, znanjem in
izkušnjami, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in
gorski reševalec Matjaž Šerkezi: "Prišel je čas, ko je sneg
pobelil gore in se tja lahko odpravijo le najizkušenejši, ki ne samo, da
opremo imajo, ampak jo znajo uporabljati, vedo, čemu služi, poznajo
pasti snežnih plazov ... Preostale bodo v zasnežen gorski svet
pospremili in za varnejšo pot poskrbeli prostovoljni vodniki PZS in
gorski vodniki. Izpostavil bi znanje uporabe planinske in alpinistične
opreme, ki je danes lahko dostopna, a nepravilna uporaba in neznanje
uporabe za vsakega obiskovalca gora predstavlja veliko nevarnost in
tveganje za poškodbe ali smrt. Obiskovanje zasneženih gora zahteva
izkušenega planinca s širokim planinskim znanjem in tehnično
usposobljenostjo."
"Stopnja nevarnosti snežnih plazov na celotnem območju Julijskih
Alp nad višino 1800 metrov je znatna, tretje stopnje po petstopenjski
evropski lestvici, enako velja za Kamniško-Savinjske Alpe nad višino
2000 metrov, zato odsvetujemo obisk visokogorja. V nižje ležečih
območjih je stopnja nevarnosti snežnih plazov majhna, prve stopnje, a so
tla pomrznjena in spolzka, enako velja za gozdne poti, ki so pokrite z
jesenskim listjem, pod njim pa se skrivajo led ali mokre korenine, ki
zahtevajo previdnost pri hoji. Med obvezno zimsko opremo, poleg osnovne,
sodijo cepin in dereze (ne derezice!), lavinski trojček (žolna, sonda
in aluminijasta lopata), topla oblačila in velika mera znanja, izkušenj
in zdrave kmečke pameti. Znati pa je treba tudi pravočasno obrniti," še izpostavi Šerkezi in dodaja: "Poznojesenski
čas je primeren, da preverimo osebno opremo, zamenjamo baterije v
lavinski žolni in ob skodelici planinskega čaja pregledamo planinske
zemljevide in vodnike, preberemo kakšno knjigo s planinsko vsebino,
prelistamo Planinski vestnik in se oborožimo z znanjem in informacijami
ter s tem pripravimo na dni, ki bodo primerni za obisk zasneženih gora -
torej sončne dni z inverzijo in stabilno snežno odejo."
Letošnje novosti Planinske založbe Planinske zveze Slovenije (foto Blaž Košak - Blayo)
Zimske gore, čeravno lepe in mogočne, so tudi nevarne, prav tako obiskovalcem gora polaga na srce Gorazd Gorišek, avtor letos izdanega vodnika V zasnežene gore.
Ta je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini
predstavljeni lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je
opisanih tudi nekaj zahtevnejših visokogorskih tur. Ljubitelji zimskih
gora najdejo ideje in opise za vzpone na 55 ciljev Julijskih Alp,
Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Primorske, Notranjske, Posavja in
Ziljskih Alp.
Po
Slovenski planinski poti in v Dolomite na Slovenskem knjižnem sejmu 27.
novembra z Gorazdom Goriškom, Jožetom Drabom in Andrejem Mašero (foto
Manca Ogrin)
Planinska zveza Slovenije se bo na 35. Slovenskem knjižnem sejmu,
ki bo od 26. novembra do 1. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu,
že tradicionalno predstavila s posebnimi sejemskimi ugodnostmi, težko
pričakovanimi novostmi, že uveljavljenimi planinskimi vodniki,
zemljevidi in leposlovjem ter dvema dogodkoma:
>>> Po Slovenski planinski poti in v Dolomite (27. november, Forum za obiskovalce, 18.00)Po priljubljenih razglednikih v družbi ustvarjalcev vodnikov Slovenska planinska pot in Dolomiti po dolgem in počez Gorazdom Goriškom, Jožetom Drabom in Andrejem Mašero.
>>> Spomini Rada Kočevarja in Joža Miheliča (29. november, Forum za obiskovalce, 12.00)V
alpinistične, družinske in prijateljske spomine s pripovedovalcema
edinstvenih življenjskih zgodb Radom Kočevarjem in Jožem Miheličem ob
avtobiografijah Tista lepa leta in Vprašaj goro.
Spomini
Rada Kočevarja in Joža Miheliča ob knjigah Tista lepa leta in Vprašaj
goro 29. novembra na knjižnem sejmu v Ljubljani (foto Manca Ogrin)
Dobrodošli v dobri družbi!
Manca Ogrin
-------------------------
Povezane novice:
------------------------
Medijske objave:
|