ARHIV NOVIC  

Planinska šola je potekala v okolici planinskega doma Alan, ki se na vrhu Velebita nahaja direktno nad mestom Jablanac na obali. Kljub temu da smo cele dneve gledali morje, smo teden preživeli v zelo prijetnih temperaturah, podnevi med 22 in 25 stopinjami. Dodatno nas je hladila še rahla burja.

Za sam program je skrbela četverica odličnih hrvaških vodnikov. Vodja šole je bil Ivan Hapač ob pomoči Zokija ter Alana Čaplarja, urednika hrvaške planinske revije, Hrvatski planinar, ter Jane Mijalović, odlične alpinistke in gorske reševalke z osvojenim vrhom Cho Oju, Denalijem, Pikom Komunizma ... Strokovna zasedba je bila res odlična.

Šola je potekala v sproščenem duhu. Po zajtrku smo se po navadi odpravili na krajši izlet po okoliških vrhovih s posameznimi prekinitvami iz tem planinske šole. Popoldneve pa smo preživeli v znamenju praktičnih vaj. Tako so otroci plezali, imeli orientacijsko tekmovanje, gradili bivake, se učili vozle, prvo pomoč in še mnogo drugega. Zanimiv in poučen je bil tudi obisk gorskih reševalcev iz Gospiča skupaj z reševalnim psom. Gorski reševalci so nam povedali nekaj splošnih stvari o nevarnostih v gorah ter kar nekaj zgodb iz reševalnih akcij, ki so jih skupaj z otroki nato ''analizirali'', tako da so otroci spoznali kaj so ljudje naredili narobe. Obiskali smo tudi Nacionalni park Severni Velebit, kjer so nam prijazne vodičke povedale veliko zanimivih stvari o gorski naravi. Ogledali smo si še botanični vrt ter najvišjo meteorološko postajo na Hrvaškem - na Zavižanu. Ob pogovoru so otroci spoznali tudi značilnosti in muhe gorskega vremena ter spoznali, na kaj morajo biti pozorni pri pripravi na turo ter kako morajo opazovati razvoj vremena na sami turi. Ob prostem času, ki ga je bilo kljub vsem ''šolskim obveznostim'' veliko, smo igrali nogomet, človek ne jezi se, kartali, se lovili, skrivali, se igrali lopove in žandarje, ali pa se le povzpeli na manjši hrib za planinsko kočo.



Skratka, bilo je super. Zanimivo je bilo videti tudi, kako so se naši (slovenski) otroci hitro spoznali s hrvaškimi ter se kljub jezikovni oviri hitro naučili osnov tujega jezika. Neverjetno hitro so se sporazumeli. Tako je bila izkušnja za otroke zelo pozitivna tudi s te plati. Bili so ločeni od staršev in prijateljev v popolnoma tujem svetu in ob popolnoma tujih ljudeh, a se kljub vsemu odlično zabavali in predvsem veliko novega naučili o gibanju in življenju v planinskem svetu.