ARHIV NOVIC  

četrtek, 3. januar 2013 ob 00:00, ogledov: 5918

MIG 2012 s perspektive pisca vprašanj

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	Letos je na regijski ravni tekmovanja Mladina in gore tekmovalo 74 ekip, na Štajerskem 29, na Gorenjskem 27, najmanj pa na Primorskem, 18. V primerjavi s preteklim letom to pomeni, da je bila konkurenca bogatejša za sedem ekip.
Za uvrstitev na državno tekmovanje je bilo treba zbrati 64 odstotkov točk, kar je uspelo 26 ekipam. Največ finalistov prihaja iz gorenjske regije 13, sledita štajerska z 8 in primorska s 5 ekipami. Planinstvo je dejavnost, ki jo gojimo vse življenje in v vsakem obdobju prihajamo do novih spoznanj. Zelo pomembno je zgodnje učenje, saj tudi v odraslih letih omogoča uspešno nadgrajevanje temeljne usposobljenosti, ki jo pridobimo v osnovni šoli. Moja želja je, da bi ekipe poleg teoretičnega znanja premogle tudi gorniške izkušnje, čemur sledim pri zasnovi vprašanj. Praviloma poskušam sestaviti preizkus, pri katerem bi imele prednost ekipe, katerih člani redno obiskujejo planinski krožek in se tako že dlje časa srečujejo s planinstvom. Zgolj teoretičnih vprašanj je bilo tako le dobrih deset odstotkov. Bistveno več, kar polovica vprašanj, je bila takih, da so teoretično znanje povezovala s praktičnimi izkušnjami. To ne pomeni, da odgovorov nanje ni moč najti v učbeniku Planinska šola, ampak da so bila zasnovana tako, da je bila verjetnost pravilnega odgovora pri planincih, ki so se z določeno tematiko srečali na terenu, bistveno višja od verjetnosti pri tistih, ki so priprave omejili zgolj na branje in ponavljanje. Planinstvo je način življenja, odvija se v naravi. Implementacija pridobljenega teoretičnega znanja v veščine je tako bistvenega pomena. Štiri vprašanja so bila namenjena tudi aktualnim dogodkom v Planinski zvezi Slovenije. Vir zanje sta bila Planinski vestnik in spletna stran PZS. Namenjena so bila predvsem ozaveščanju in krepitvi zavesti, da se združujemo pod skupno organizacijo, ki posamezniku omogoča kakovosten razvoj. Vprašanja so bila enakomerno razporejena po poglavjih Planinske šole. Nobena izmed tem ni bila izpuščena, bile pa so različno ovrednotene. Kot je že v navadi, je največji delež točk prineslo poznavanje prve pomoči. Ekipe so na ta vprašanja dobro pripravljena, kar je pohvalno, saj gre za eno temeljih preventivnih dejavnosti. Uspešnost ekip pri tej tematiki je bila tako kar 65-odstotna (Štajerska 64 %, Primorska 63 %, Gorenjska 67 %). Prav vse ekipe so pravilno odgovorile na vprašanje o tem, katero pesem smo planinci izbrali za svojo himno. Najmanj pravilnih odgovorov, le 11, je bilo naštetih pri vprašanju, ki je poizvedovalo o tem, kdaj se je začelo helikoptersko reševanje ponesrečencev v naših gorah. To je sicer pomemben mejnik, pa vendar podatek, ki ni življenjsko pomemben. Le slabi dve tretjini ekip je prepoznalo novi znak akcije Ciciban planinec in akcijo Planinske zveze Slovenije Droben prispevek za markanten vtis, kar je glede na obseg promocije nekoliko manj od želja. Skupno je na tekmovanju sodelovalo 37 planinskih društev, dve ekipi pa je prijavila osnovna šola. Največ, kar 6 ekip, so letos angažirali v Postojni. Udeležba na tekmovanju je dober pokazatelj dela z mladimi. Ker je to kot eno izmed najpomembnejših poslanstev opredeljeno že v temeljnem aktu Planinske zveze Slovenije, se mi je zdelo vredno ob oceni tekmovanja izpostaviti tudi geografsko ozadje ekip. Predvsem z željo, da bi voljo za delo našel tudi kdo, ki prihaja iz sicer manj aktivnih področij. Nazadnje so mojo pozornost pritegnila tudi imena ekip. Sam sem večkrat sodeloval na planinskih taborih, kjer smo vedno poimenovali posamezne šotore. Pri tem smo mlade spodbujali, naj si izmislijo planinsko ime, ki izhaja iz planinske tradicije in ga nato obrazložijo ostalim udeležencem. Zdi se, da je tako tudi ob tekmovanju, čeprav sem naštel dvanajst imen, ki ni niso povezana s planinstvom, in tudi tri tuja imena. Ta sicer niso najbolj primerna dogodku, vseeno pa jim kaže pustiti nekaj domišljije, saj s tem opisujejo prisotnost planinstva v njihovem mladostniškem dojemanju življenja. Planinstvo združuje šport, kulturo in družabnost. Vesel sem, da temu sledijo tudi organizatorji, ki za otroke in z njimi ob tekmovanju pripravijo kulturni program ter jim pisanje testov popestrijo z aktivnostmi lokalnega značaja. V Pesnici so pripravili orientacijski pohod do didaktične kmetije Eder, v Postojni so si ogledali okolico in čas krajšali z družabnimi igrami, v Kamniku pa so tekmovalci spoznali bogato kulturno dediščino mesta in njegovo okolico. V splošnem smo lahko zadovoljni z ravnjo znanja mladih planincev. Iz rezultatov je razvidno, da več kot dve tretjini ekip tudi doživlja gore. Seveda pa verjamem, da znate mentorji in vodniki iz tekmovanja za mlade izluščiti tudi cilje, ki so pomembnejši od osvajanja točk in zmagovanja - druženje, spoznavanje prijateljev in ne nazadnje približevanje viziji naše organizacije, da mladim planinstvo postane način življenja. Roman Ponebšek Vprašanja na regijskih tekmovanjih Mladina in gore 2012 (402,81 KB) Odgovori na vprašanja regijskih tekmovanj MIG 2012 (70,53 KB)