ARHIV NOVIC  

petek, 18. januar 2013 ob 00:00, ogledov: 8071

Geocaching, več kot le igra

Objavil(a): Zdenka Mihelič
	Geocaching je izraz za novodobni lov za zakladom. Novodobni zato, ker se njegovi ljubitelji pred odhodom o njem pozanimajo na spletni strani in ga nato poiščejo ob pomoči navigacijskih naprav.
Po besedah geolovcev lahko predstavlja avanturo, raziskovanje, zabavno druženje s prijatelji ali družinsko potepanje, v katerem se bi morebiti lahko našli tudi številni mladi planinci. Zato smo za podrobnejšo predstavitev dejavnosti poprosili Tomaža Kocmana, ki je s Stašo Matjaž o njej spregovoril na letošnji Izmenjavi zanimivih idej v Trzinu: Skriti zakladi za geolovce Začelo se je 1. maja 2000, ko je ameriška vlada omogočila uporabo satelitov v komercialne namene. S tem se je močno povečala natančnost javno dostopnih navigacijskih naprav. Tri dni kasneje je Dave Ulmer skril prvi zaklad in koordinate s skromnimi pravili igre objavil na spletu. Njegova ideja je postala pravi spletni hit in še v istem tednu je zrasla spletna stran, konec meseca pa je bil skovan izraz Geocaching. Do konca leta je bilo na voljo že 75 zakladov. Danes zaklade odkriva več kot pet milijonov geolovcev, skupno število teh pa se približuje dvema milijonoma. V Sloveniji je bil prvi zaklad skrit junija 2001, danes jih je že okoli dva tisoč.  Lokacije zakladov v Sloveniji (Vir: www.geocatching.com) Sodelovanje v igri je preprosto. Obiščite spletno stran geocaching.com, kjer se prijavite (osnovna registracija je brezplačna). Tu se nahajajo informacije o skritih zakladih. Med njimi lahko izbirate glede na lokacijo, ime ali katero izmed drugih karakteristik. Zakladi se glede na vrsto med seboj razlikujejo. Pri tradicionalnih (Traditional Caches) so podane le končne koordinate zaklada, kamor naj bi se odpravili lovci. Pri večstopenjskih (Multi Caches) osnovni opis vodi le do prve točke. Tam je za nadaljnji korak treba opraviti nalogo (npr. prešteti okna na stavbi, poiskati letnico na spomeniku). Nekateri izmed njih (Puzzle Caches) zahtevajo, da že doma rešimo sudoku, križanko ali krajšo nalogo. Še posebej zanimivi so zemeljski zakladi (Earth Caches). Pri njih te na cilju namesto zaklada (škatlice) pričaka naravna znamenitost, ki je na zanimiv način opisana že v opisu zaklada. Kot dokaz najdbe zadnjih zadostuje pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje. Z različnimi podatki opremljeni opisi zakladov Opisi zakladov vsebujejo tudi podatek o težavnosti in terenu. Ti so lahko skriti tudi ob avtocestah ali sredi previsnih sten. Zato so v pomoč pri izbiri cilja uporabniku na voljo tudi informacije, kot na primer časovna zahtevnost iskanja zaklada, potrebno prevozno sredstvo in pripomočki, primernost zaklada za otroke, nevarnost klopov in podobno. V opisih navadno najdemo tudi podatke o naravnih, kulturnih in zgodovinskih značilnostih lokacije ter doživljajske vpise geolovcev, ki so zaklad že našli.  Zakladi so različnih velikosti: od nano, ki so veliki komaj kakšen centimeter, pa do velikosti large, katerih volumen presega 20 litrov. Čeprav gre tu večinoma za različne vodotesne škatlice, lahko naletite tudi na izvirnejše izvedbe (npr. v vijaku, debelejši veji, kamnu).  V vseh je vpisna knjižica, v katero se vpišejo najditelji, glede na velikost pa ti lahko vsebujejo tudi pisalo in predmete za menjavo. Navadno so to manjše igračke, obeski za ključe, zapestnice ali značke. Ta predmet lahko odnesemo domov, če ga nadomestimo z novim, ki naj bi bil enake ali večje vrednosti. Mednje ne spadajo živila, zdravila, smeti in vse ostalo, česar si tudi sami ne bi želeli najti v takem zakladu. Zaklad s predmeti za menjavo, foto Tomaž Kocman Iskanje s pomočjo navigacijskih naprav Za iskanje zakladov je primerna skorajda vsaka naprava GPS, od tistih za gibanje v gorah do pametnih telefonov. Za začetek se lahko na teren odpravite tudi brez nje, a si velja izbrati cilj v urbanem okolju. Ko se vpišete v vpisno knjižico, zaklad vrnete nazaj v skrivališče, tako da je na voljo tudi geolovcem, ki bodo prišli za vami. Obvestilo o svojem odkritju zabeležite tudi na spletni strani. Če imate pri iskanju zakladov težave ali vprašanja, se lahko po nasvete in odgovore obrnete na spletno stran geocacher.si (Slovenski geocatching klub) ali Geobunkelj.si. Obe poleg foruma ponujata tudi obilo zanimivih člankov, vse potrebne informacije za uspešen geolov ter tudi navodila za postavljanje lastnega zaklada. Na strani Slovenskega geocaching kluba pa lahko preverite tudi trenutna nahajališča s pomočjo Geopedije.  Strastni ljubitelji si svojo osnovno dejavnost včasih popestrijo tudi s sledljivčki. To so s kodo označeni rekviziti, ki se nahajajo v zakladu. Navadno imajo na ploščico vgraviranega hrošča ali pa gre za posebne, za to priložnost izdelane kovance. Sledljivčka odnesemo iz zaklada in ga nato v enem izmed naslednjih iskanj znova odložimo v primernem zakladu, seveda pa o vsem tem poročamo tudi na spletni strani. Sledljivčki imajo navadno določen cilj, ki naj bi mu sledili prenašalci. Pri nekaterih je to zgolj čim daljše potovanje, pri drugih pot na sever ali z otoka na otok, pri nekaterih pa obisk čim več znamenitosti.  Poleg naključnih srečanj pri iskanju zakladov se geolovci družijo tudi na organiziranih dogodkih, kjer je mogoče izmenjati izkušnje, pridobiti kak namig ali pohvaliti dobro skrit zaklad. Pod geslom »geocaching ni geotrashing« se odvijajo dogodki s kratico CITO (Cache In, Trash Out Event), kjer s skupnimi močmi čistimo del narave. V Sloveniji ga organiziramo v sklopu akcije Očistimo Slovenijo.  In kako lahko geocaching povežemo s planinstvom? Veliko zakladov je na vrhovih in lahko otrokom služijo kot dodatna motivacija. Opis zaklada vam bo morda ponudil kako novo zanimivost, vas popeljal na za vas novo pot ali pa vam odkril katerega izmed prej neznanih skritih kotičkov. Lahko ga uporabite, ko načrtujete ogledne ture ali raziskujete okolico pred in med planinskim taborom. Tako boste morda naleteli na zanimive ideje, ki jih lahko uporabite pri programskih aktivnostih (npr. na nočnem lovu za skritim zakladom). Na srečanjih boste morda spoznali ljudi, ki vam bodo pomagali popestriti vaše aktivnostih z otroki. Kakor koli, geocaching je dovolj širok, da v njem vsakdo najde nekaj zase. Upamo, da bo uspelo tudi vam.  Tomaž Kocman Članek je bil objavljen v reviji Mladinske komisije PZS: Gremo pod objem gora, št. 5 (januar 2013)