ARHIV NOVIC  

Ob povabilu, ko uradni program še niti ni bil izdan, je bilo jasno da bodo prisotne tudi planinske zveze drugih evropskih držav. Zato sem pričakovala, da bomo vsak po svoje promovirali aktivnosti, ki jih za mlade izvajamo v domovini. V poplavi vseh dejavnosti, ki jih izvaja posredno ali neposredno Mladinska komisija PZS, sem želela, da bi pripravila predstavitev, ki bi izpostavila naše posebnosti in pritegnila pozornost. Aktivnosti sem tako razdelila glede na starostna obdobja oz. na predšolske, in osnovnošolske otroke ter na srednješolsko oz. študentsko mladino. Ločeno sem predstavila še Planinsko učno središče Bavšica ter vlogo prostovoljnega dela vodnikov PZS. Imela sem težko nalogo - predstavitvi je bilo namenjenih petnajst minut, jaz pa sem za opis zgolj četrtine aktivnosti Mladinske komisije PZS porabila 4 strani papirja, kar v praksi znaša vsaj pol ure govora. Po odobrenih dodatnih 15 minutah, sem lažje zajela cel spekter aktivnosti, ne da bi katero od njih prikrajšala za pozornost, ki si jo zasluži. S predstavitvijo sem na zbrano množico naredila velik vtis, ki ga nisem pričakovala. Občudovanje našega dela sem začutila takoj po končani predstavitvi z navdušenjem ob stisku rok, vzkliki »bravisimo« so odmevali po celi dvorani, prejela pa sem tudi nešteto kontaktov, ki sem si jih »morala« zabeležiti ali pa zgolj posredovati. Tovrstne geste so dokaz in pohvala Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije kot organizaciji, predvsem pa celi armadi mentoric planinskih skupin, vodnikov PZS, mladinskih voditeljev in ostalim za njihovo izvrstno delo. Prav nihče od navzočih (tako iz CAI kot tudi tujih predstavnikov), se ni mogel pohvaliti s tako pestro ponudbo razdelanih aktivnosti za mlade. Kljub temu pa je pomembno, da se začnemo tega zavedati tudi sami in začnemo še bolj »žlahtiti« naše programe, h katerim se bo vračala tudi mladina. Nikakor ne smemo zaspati na dosedanjih uspehih, zavedati se moramo, da smo ena redkih organizacij, ki lahko mladini, ki je danes zasuta z materialnimi dobrinami in praktično ne pozna besede trud za doseganje svojih ciljev, ponudi nekaj čisto nasprotnega - čisto naravo in potrebo po vloženem trudu, da jo začutiš.

Urška Trček

Bila sem med praktično najmlajša na kongresu, kar je po svoje šokiralo vse prisotne v dvorani, poleg tega pa sem bila na koncu edina, ki je posredno spregovorila o tem, kaj je za delovanje neke nacionalne organizacije potrebno - kvalitetni programi za mladino. Mladinska komisija PZS je zavzela pomembno vlogo na kongresu, postavili so me ob bok ostalim sogovorcem iz tujine, predsedniku UIAA, Nizozemcu Fritsu Vrijlandtu ter Johnu Porterju, podpredsedniku The Alpine Cluba iz Velike Britanije, sicer tudi priznanemu svetovnemu alpinistu.

Moja predstavitev je bila tako osvežitev in streznitev za vse tiste, ki so v sprednjih vrstah v sivih bradah sedeli kot zacementirani v svoje sedeže in niso hoteli oditi s položajev, ki so jih dosegli. Slednje mi je potrdila tudi ena od udeleženk kongresa, ki je dejala, da se zaradi občutka večvrednosti starejših generacij odžene še tiste mlade, ki bi morda želeli sodelovati.

Zaključujem z mislijo, da smo kot ena izmed največjih nevladnih organizacij v Sloveniji resnično lahko ponosni na številne akcije, programe in ostale dogodke, ki jih izvajamo, saj so resnični unikum. Z njimi smo evropski in svetovni planinski družbi resnično lahko za vzgled, saj vlagamo v izobraževanje, aktivno participacijo, vzgojo in praktično usposobljenost mladine.